V Srbiji težave z mladimi Afganistanci in Pakistanci
Svet | 23.08.2016, 15:40
V Srbiji se povečuje število prebežnikov, predvsem iz Afganistana in Pakistana, ki naj ne bi bili upravičeni do azila v Evropski uniji. Meje, predvsem z Madžarsko, poskušajo prečkati nezakonito. Koordinator za pomoč prebežnikom pri Nadškofijski Karitas Beograd Miodrag Živković nam je povedal, da razmere še niso alarmantne, a pojavljajo se določene težave.
Trenutno je v Srbiji približno 4.000 prebežnikov, a spremenila se je njihova struktura. Potem ko so v preteklem letu in v preteklih mesecih v državo prihajale predvsem družine iz Sirije, ki so bežale pred vojno, je v Srbiji zdaj največ mladih Afganistancev in Pakistancev. Živković opaža, da so agresivnejši. "Človekoljubne organizacije imamo pri razdeljevanju hrane z njimi težave, večkrat smo že morali poklicati policijo, saj so se med čakanjem nanjo stepli. To se s Sirci ni dogajalo. Ti so celo vračali pakete, ki jih niso potrebovali, da bi jih lahko dobili drugi." Po Živkovićevih besedah je v ozadju takšnega obnašanja mladih Afganistancev in Pakistancev verjetno jeza, ker ne morejo dobiti azila v Evropski uniji.
V Srbiji se je precej povečalo število nezakonitega prehajanja mej, zato je poostrila nadzor, v policijskih akcijah je tako vsak dan prijetih več prebežnikov, Živković omenja številke 20, 30, tudi 50. Oblasti jih nameščajo v sprejemne centre po državi. Tam jim med drugim pomaga Nadškofijska Karitas Beograd. "Prek Nadškofijske Karitas Beograd trenutno osnovno hrano prejema več kot polovica prebežnikov v Srbiji. Vsak dan razdelimo približno 2.000 zajtrkov, ki jih sestavljajo sladko ali slano pecivo in jogurt, matere in otroci dobijo še čokoladno mleko."
Nadškofijska Karitas Beograd tudi dostavlja kosila na jug Srbije, v prestolnici v parkih okoli avtobusne postaje, ki jih prav tako polnijo prebežniki, deli juho. "Delimo pomoč v obliki hrane, da ne prihaja do zlorab, da torej prebežniki pomoči ne prodajajo naprej in za ta denar kupujejo alkohol." Številni mladi Afganistanci in Pakistanci so na poti iz svojih držav prvič poskusili alkohol in ga zdaj redno kupujejo v velikih količinah, kar je, tako Živković, postal resen problem.
