V Turčiji racije v podjetjih zaradi financiranja Gülena
Svet
Zdi se, da je dogajanje na tujem danes osredotočeno predvsem na Turčijo. V dveh mestih na vzhodu države sta eksplodirali avtomobil bombi, v obeh primerih je bila tarča napada policija, na jugovzhodu države je bil napaden vojaški konvoj. Pristojni so medtem začeli obširno operacijo v podjetjih, ki naj bi financirala Fetullaha Gülena, verskega voditelja, ki živi v ZDA in ga vlada v Ankari obtožuje organizacije poskusa vojaškega udara v minulem mesecu. Zaradi zahtev po njegovi izročitvi so se začeli zapletati njeni odnosi s svetovno velesilo, ZDA naj bi zato začele seliti svoje jedrsko orožje iz Turčije v Romunijo.
Krvavi dejanji, ki sta zjutraj pretresli vzhod Turčije, sta skupaj zahtevali najmanj 6 življenj in približno 160 ranjenih. V obeh primerih je do napadov prišlo pred sedežem policije. Oblasti odgovornost pripisujejo prepovedani Kurdski delavski stranki. Ta naj bi stala tudi za napadom na vojaški konvoj na jugovzhodu države, v katerem so bili ubiti trije vojaki in lokalni stražar. Napadalci so uporabili doma izdelano bombo, ki je eksplodirala, ko je mimo peljalo oklepno vozilo.
Po julijskem puču prijetih več kot 40.000 ljudi
Približno tisoč policistov je medtem na 204 naslovih v 18 provincah po državi iskali osumljence, ki naj bi financirali Gülena. Tožilci so izdali 187 nalogov za aretacijo podjetnikov, med njimi tudi več pomembnejših direktorjev, prav tako so izdali nalog za zasego njihovega premoženja. Policisti so izvedli tudi hkratne racije na približno 100 naslovih v Carigradu. Danes so prijeli 60 osumljencev. Prav v sinočnjem televizijskem pogovoru je premier Binali Yildrim povedal, da so oblasti po julijskem puču aretirale nekaj nad 40.000 ljudi. Od tega jih je 20.355 v priporu pred sojenjem. Dodal je še, da je bilo več kot 5.000 javnih uslužbencev odpuščenih in skoraj 80.000 suspendiranih. Vlada za organizacijo vojaškega udara pred dobrim mesecem dni krivi Gülena, predsednik države Recep Tayyip Erdogan je po puču zatrdil, da bo izkoreninil vsa podjetja, šole in dobrodelne ustanove, ki so povezane z njim.
ZDA naj bi selile jedrske rakete iz Turčije v Romunijo
Turčija od ZDA zahteva izročitev Gülena, če do tega ne bi prišlo, bi to, kot je že nakazala Ankara, lahko negativno vplivalo na dvostranske odnose. Washington naj bi zato sprožil selitev jedrskih raket, bilo naj bi jih približno 50, ki so po koncu hladne ostale v Turčiji v letalski bazi blizu meje s Sirijo. Med poskusom puča je bila tam prekinjena oskrba z elektriko, oblasti so obenem tam prepovedale vzletanje in pristajanje ameriških letal. Na koncu je bil poveljnik tega oporišča aretiran zaradi domnevne vpletenosti v vojaški udar. Tudi zato Washington Ankari ne zaupa več omenjenega orožja, EuroActiv, ki se opira na neimenovana vira, poroča, da ga seli v bazo v Romuniji, kjer so že nameščeni glavni radar in prestrezne rakete za protiraketni ščit, kar močno razburja Rusijo. Če bi bile po novem tam še jedrske rakete, bi gotovo poskrbele za dodatno jezo Moskve. Ne Washington ne Ankara se na navedbe za zdaj še nista odzvala, v Natu poudarjajo, da je politika taka, da mora biti jedrsko orožje zavarovano. V Romuniji so informacije, da naj bi od zdaj gostili jedrske rakete, ostro zavrnili.
