Slovenščina in odprtost visokega šolstva mednarodnemu prostoru
Slovenija | 20.08.2016, 13:01
Državni zbor je malo več kot mesecem dni prižgal zeleno luč nadaljni obravnavi novele Zakona o visokem šolstvu. Večina poslancev je ocenila, da njena vsebina pomeni primerno osnovo za temeljito in natančno razpravo o posameznih členih ali delih, pri čemer bodo mogoče spremembe, dopolnitve ali njihovo črtanje. Ker med drugim pod drugačnimi pogoji kot do zdaj predvideva uvajanje tujih učnih jezikov pri izvajanju visokošolskih programov v Sloveniji, je dvignila precej prahu. Pričakovati je, da bodo številni ustvarjalci, raziskovalci in izobraževalci, ki so se kritično odzvali in izrazili skrb, pozorno spremljali, v katero smer bo zavil zakonodajni postopek. Odprli so tudi več pomembnejših vprašanj, na katera bo treba prej ali slej odgovoriti. O nekaterih so razpravljali tudi gostje oddaje Pogovor o.
Osmi člen novele Zakona o visokem šolstvu je tisti, ki je sprožil plaz polemik. Nemalo je bilo opozoril, da takšen, kakršen je, ukinja slovenski učni jezik na naših univerzah. Na Ministrstvu za izobraževanje, znanost in šport se ne strinjajo in poudarjajo, da so le jasneje določeni pogoji oziroma izjeme za dopustno izvajanje študijskih programov tudi v tujih jezikih. "Predlog, ki je v parlamentarnem postopku, je bil zapisan v soglasju z vsemi ključnimi deležniuki v visokošolskem prostoru, se pa pojavljajo dileme, kako interpretirati določene dele tega člena," je pojasnil generalni direktor Direktorata za visoko šolstvo Stojan Sorčan. Kot je dodal, vprašanja sproža predvsem primerljivost študijskih programov. "Besedna zveza primerljivi študijski programi je eno samo zamegljevanje. Nihče ne ve, kaj pomeni," je bil kritičen predsednik Visokošolskega sindikata Slovenije Marko Marinčič. "Naše stališče je bilo vseskozi, naj univerze in visokošolski zavodi sami določijo okvir, da to primerljivost primerno umestijo v splošno dikcijo zakona, ki pravi, da je učni jezik slovenski," je odgovoril Sorčan. A ta točka skrbi filozofa in pedagoga Deana Komela. "V trenutku, ko to prepustimo svobodni odločitvi univerz in fakultet, se začnejo te obnašati skladno s finančnimi pogoji. Večina visokošolskih zavodov bo sledila temu: profilirala bo programe, ki bodo finančno podprti in komercialno uspešni, a vprašanje je, če bodo tudi kakovostni."
Marinčič je poudaril, da je ključno odgovoriti na to, komu so naše državne univerze sploh namenjene, kaj je njihova naloga in zakaj jih davkoplačevalci plačujemo. "Mislim, da predlagatelji niti ne tajijo, da je tako imenovana internacionalizacija povezana tudi z iskanjem tržnih priložnosti na globalnem trgu - s trženjem študijskih programov." Marinčič se sprašuje, ali je v življenjskem interesu Slovenije, da to subvencionira z državnim proračunom. "Ne samo da to ni naloga državnih univerz, v nekem smislu na državnih univerzah za to ne bi smelo biti prostora. To je nekaj, s čimer se lahko ukvarjajo tudi zasebniki."
Da naša matična univerza vse bolj postaja prostor, kjer se znanje ekonomizira in postaja oportuno gospodarstvu, je opozoril profesor mariborske pravne fakultete Borut Holcman. Motijo ga nekateri razogi za še večjo odprtost slovenskega visokošolskega prostora mednarodnemu. "Imam občutek, da nekateri mislijo, da slovenski jezik in slovenska univerza ne moreta biti odlična, če nista odprta v mednarodni prostor. Oprostite. Druga zadeva je relativno majhen prostor. Na žalost nas ni 200 milijonov, ampak dva milijona. Vendar imata tudi ta dva milijona pravico do izobrazbe in terminologije v slovenskem jeziku."
Po besedah predsednice Slavističnega društva Slovenije Andreje Žele je povsem naravno pričakovati, da so vse vsebine na matični slovenski univerzi najprej v slovenskem jeziku, še več, ta ga mora tudi vsestransko, večfunkcijsko gojiti. "To prav nič ne nasprotuje vzporednemu izobraževanju v večjezičnosti, s čimer smo, mimogrede, soočeni vsakodnevno."
