Odkupne cene mleka naj bi se le dvignile

Slovenija | 27.08.2016, 05:15

V Evropski uniji se povečuje povpraševanje po mleku, odkupne cene so se začele dvigati in trend naj bi se nadaljeval. A strokovnjaki poudarjajo, da se bodo morali kmetje in mlekarji prilagoditi željam kupcev.

O razmerah na trgu mleka in mlečnih izdelkov v Evropski uniji sta na eni od okroglih miz sejma Agra, ki ga je v minulem tednu gostila Gornja Radgona, govorila predstavnik organizacije nizozemskih kmetov, ki združuje več kot 32.000 kmetov in strokovnjak enega od nizozemskih raziskovalnih centrov. Kot sta povedala, so obeti za zdaj pozitivni, verjetno bo prišlo do povišanja cene mleka, saj je povpraševanje že večje od ponudbe. Dodala sta, da se bo cikel višanja cene zagotovo nadaljeval še nekaj mesecev, a treba je računati na to, da bodo čez dve leti ali tri leta spet nastali presežki mleka in bo cena posledično padla. Prav zato se je treba po njunih besedah ozirati na družbo, potrošnika in njegove želje. Ker kupci želijo mleko, ki je pridelano na živalim prijazen način, nizozemski kmetje že intenzivno delajo na tako imenovani zeleni podobi, kar pomeni, da pospešujejo pašo, za mleko krav, ki se pasejo, dobijo kakšen cent več kot tisti, ki ne pasejo.

Predsednik Sindikata kmetov Slovenije Anton Medved je opozoril na razmere pri nas, kjer odkupna cena mleka, različno od mlekarne in kakovosti mleka, znaša od 22 do 24 centov za liter. A Medved je poudaril, da bi morala znašati vsaj 32 centov. Po njegovem bi bilo tudi normalno, da bi potrošnik lahko mleko kupil ceneje, če že kmet zanj dobi manj, ne pa da ga plačuje po ceni, ki je veljala pred krizi, ali celo dražje. Medved upa, da se bodo odkupne cene res dvignile, drugače bo po njegovih besedah v Sloveniji pridelanega zelo malo mleka.

V prihodnje bo veliko besed namenjenih kmetijski politiki po letu 2020, zato nizozemske organizacije kmetov že pripravljajo ukrepe oziroma lobirajo v Bruslju za takšne, ki bodo zanje ugodni. Na tem področju bi morali biti dejavni tudi v Sloveniji, kar je poudarila Marija Klopčič z ljubljanske biotehniške fakultete. "Mi prav tako potrebujemo lobiste v Bruslju, tako kot jih imajo Nizozemci, predvsem ne smemo čakati, biti nemi opazovalci, čakati, kaj bo padlo z neba, ampak se moramo dejavno vključiti v procese, ki potekajo vsak dan." Kakšne možnosti vidi? "Mislim, da je treba delati na mladih rejcih, na mladih kmetih, jih izobraziti s primernimi znanji, da se bodo dejavno vključevali v vodenje kmetijskih zadrug in rejskih organizacij ter bodo s tem aktivno prispevali h kreiranju nove kmetijske politike," je prepričana Klopčičeva.