Jaklič kritično o zavrnitvi referendumov: Rad bi videl vsebinsko utemeljeno zavrnitev, ne floskul
Slovenija | 22.07.2016, 21:49
Poročali smo že, da bo sindikat delavcev migrantov Slovenije na Evropsko sodišče za človekove pravice v Strasbourgu vložil pritožbo zoper Slovenijo, ker ni omogočila referendumov, ki so jih zahtevali. Prav tako ni razveljavila odločitve predsednika državnega zbora, da ne določi roka za zbiranje podpisov za razpis referendumov. Za petkovo oddajo "Spoznanje več, predsodek manj" je razsodbo komentiral tudi predavatelj na Harvardu ddr. Klemen Jaklič.
Ddr. Jaklič je uvodoma spomnil na odločitev ustavnih sodnikov iz leta 2013 v primeru olajšav, ki so jih imeli tako imenovani delavci migranti. Meni, da takratna odločitev temelji na strokovni napaki, da je bila sprejeta prehitro, ter da z včerajšnjo odločitvijo ustavni sodniki bolj kot kaj drugega branijo svojo avtoriteto, ki pa temelji na omenjeni napačni razsodbi: "Zgolj zapisati, da je javno znano, da naj bi delavci migranti zavlačevali, ni dovolj. Zakaj ni dovolj? Kot je meni znano, čeprav pri pobudi nisem sodeloval, ampak sem jo videl kasneje, v njej piše, da so glede teh kolektivnih pobud različni člani imeli različne namene. Nekateri so izpodbijali zakone zaradi vsebine, drugi zaradi nepokorščine, spet tretji zaradi obeh razlogov in še kakšnega, kot je splošno nezadovoljstvo z ravnanjem oblasti, itd, na kar nenazadnje kaže tudi različno število podpisnikov pod vsako pobudo. Nekateri so bili proti nekemu zakonu, spet drugi proti tistemu zakonu niso bili, so pa podprli referendum zoper drugi zakon in podobno v ostalih primerih. Prav tako pobuda pojasni, da je predstavnik delavcev migrantov javno navajal nepokorščino kot razlog v primeru nekega drugega zakona, ki ni bil eden od šestih zakonov, zajetih v tej pobudi. Ker so ta dejstva izrecno navedena v pobudi, bi ustavno sodišče moralo, če bi odločitev v resnici vsebinsko utemeljilo, te navedbe vsebinsko zavrniti. Zgolj zapisati, češ da je javno znano, da je bil namen zavlačevanje in ne dejansko nesoglasje z zakoni, v takem primeru ni dovolj, saj ne odgovori na ključne navedbe pobude," je poudaril Jaklič.
Veseli ga, da ustavni sodniki radi vidijo utemeljeno kritiko, sam pa dodaja, da si moramo namesto formalnih fluskul, ki po naravi stvari ne morejo prepričati, želeti vsebinskih obrazložitev, ki so sposobne prepričati. "Floskula je v ključni 18. točki obrazložitve, ki je po pojasnilu stališča DZ dolga le tri ali štiri stavke, in zgolj abstraktno ponovi pavšalno floskulo, češ da je javno znano in da izhaja iz pobude, da so delavci migranti želeli zgolj zavlačevati."
Dejal je, da so po njegovem opažanju ustavni sodniki tudi nekoliko zlorabili interpretacijo pobude. "Pobudnik ni trdil, da ni imel namena zbirati podpisov za dejanski razpis referendumov, kot mu to pripiše sodišče, ampak je v pobudi razlagal, da tudi v najslabšem primeru, če mu ne bi uspelo zbrati zadostnih podpisov, bi pač po 35. dnevih ta zakon začel veljati. Ampak ta navedba seveda ne pomeni, da pobudnik pristno ni želel zbrati podpisov, kot je nekoliko sprevrženo v korist lastnega zaključka interpretiralo sodišče. Ker jih je pobudnik torej v resnici želel zbrati, je ta edini lastni argument sodišča nekoliko deplasiran in zgolj omogoči izogib vsebinski naslovitvi argumentov iz pobude."
Jaklič pa je še dejal, da bi bilo pri takšni odločitvi dobro videti predvsem to, da bi ustavno sodišče pojasnilo, zakaj odstopa od tradicionalne mednarodne prakse glede vprašanja pripisovanja namena oz. vzgiba, ko gre za kolektivne subjekte. "Pri kolektivnih subjektih določiti nek konkretni namen, ko je teh namenov po (v ustavnem pravu poznani formuli) lahko nekaj sto ali tisoč, je odklon od tradicionalne doktrine, ki bi moral biti obrazložen. Po formuli velja, da je namenov lahko toliko, kot je posameznikov pobudnika, plus N (vsak lahko ima več namenov) minus Z (tisti, ki sploh ne ve, za kaj konkretno pri nekem zakonu gre). Vsi nameni, tudi najbolj splošni in celo najbolj nevedni, so legitimni, razen namena zlorabiti pravico ali kako drugače ravnati protipravno, pri čemer prisotnost nelegitimnega namena pri kolektivnih subjektih ne vpliva na veljavnost legitimnih in s tem praviloma na samo pravnost ravnanja. Ustavna sodišča po svetu kolektivnim subjektom po tradicionalni doktrini ne določajo konkretnega namena vselej, ko bi lahko šlo za splet večih namenov, med katerimi so tudi legitimni. Kjer sem sam študiral ustavno pravo, se tega pravila študentje učijo že pri osnovnem predmetu ustavnega prava. Tako da bi me pri takšni odločitvi zanimala predvsem kakovostna vsebinska razlaga, zakaj slovensko sodišče odstopa od tradicionalne doktrine, podprte s tehtnimi razlogi. To je ena od tistih točk, pri katerih vidim pomanjkanje v smislu, da na ustavnem sodišču poleg vrhunskih področnih strokovnjakov že vrsto let nismo imeli ustavno pravnih strokovnjakov."ustavnem sodišču poleg vrhunskih področnih strokovnjakov že vrsto let nismo imeli ustavno pravnih strokovnjakov."
Ddr. Jaklič je za oddajo "Spoznanje več, predsodek manj" izrazil tudi presenečenje, da do danes slovenska sodišča niso uspela sprocesirati niti enega postopka zoper zločince med in povojnih pobojev. Ocenjuje, da bi do razsodb lahko prišlo, le volje ni bilo, da bi se postopki peljali naprej.
