Sodišče EU o podrejencih: Sporočilo Komisije o pomočeh bančnemu sektorju je veljavno
Slovenija | 19.07.2016, 15:30
Odmeva odgovor sodišča Evropske unije glede evropskih smernic za državno pomoč bankam, ki je bil tudi osnova za izbris delničarjev in lastnikov podrejenih obveznic v Sloveniji. Porazdelitev bremena načelno ni v nasprotju z evropskim pravom, za države članice pa ni zavezujoče. Na podlagi tega mnenja bo slovensko ustavno sodišče nadaljevalo razsojanje o pritožbi razlaščencev, državnega sveta in varuha človekovih pravic.
Sporočilo Evropske komisije o smernicah za državno pomoč bankam, ki je bilo osnova tudi za izbris delničarjev in lastnikov podrejenih obveznic pri sanaciji slovenskih bank torej ni v nasprotju z evropskim pravom, niti ni zavezujoče za države članice. Na podlagi mnenja sodišča EU v Luksemburgu, za katerega je prosilo slovensko ustavno sodišče, bo to nadaljevalo razsojanje o pritožbah razlaščencev, državnega sveta ter varuha človekovih pravic. Sodnik Marko Ilešič je v izreku poudaril, da sporočilo Evropske komisije smernicah za odobritev državne pomoči bankam za države članice ni zavezujoče. „Sporočilo o bančništvu je treba razlagati tako, da ukrepi pretvorbe ali odpisa hibridnega kapitala in podrejenih dolžniških instrumentov, kakor so določeni v točki 44. tega sporočila, ne smejo presegati tega, kar je nujno za odpravo kapitalskega primanjkljaja zadevne banke.“
Komisija se z njimi lahko omeji pri odobravanju državnih pomoči, a v izjemnih okoliščinah lahko odobri tudi državno pomoč, ki ne izpolnjuje teh meril. Sodišče je odločilo tudi, da načelo porazdelitve bremen pri sanaciji bank ni v nasprotju z evropskim pravom. Sodišče zavrača tudi trditve, da je odpis delnic in podrejenih obveznic kršil pravico do zasebne lastnine in upravičena pričakovanja lastnikov ter v začetku krize podrejenim upnikom ni bilo treba prispevati k reševanju bank. Na podlagi te okoliščine po mnenju sodnikov ni bilo mogoče brezpogojno vnaprej šteti, da bo enako tudi v poznejših primerih. Sodišče tudi pojasnjuje, da država članica odpisa delnic in obveznic ni dolžna odpraviti, vendar v tem primeru tvega, da ji EK državne pomoči ne bo odobrila.
Sodbo Sodišča EU pozdravlja tudi Evropska komisija, saj je po njihovih navedbah pritrdila sedanji praksi komisije glede uveljavljanja pravil EU o državnih pomočeh v bančnem sektorju. Pravila so se v času finančne krize konsistentno uveljavljala v več kot 22 državah EU, so zapisali v komisiji. Na podlagi mnenja bo slovensko ustavno sodišče nadaljevalo razsojanje o tem primeru, odločba pa je enako zavezujoča tudi za druge države članice.
Odvetnik razlaščencev: Sporočila o bančništvu niso zavezujoč pravni vir
Sodba Evropskega sodišča je pričakovana in sledi stališčem generalnega pravobranilstva. Ključno pa je, da je sodišče zapisalo, da sporočilo Evropske komisije o bančništvu iz leta 2013 ni zavezujoče za države članice, zato bi lahko država banke sanirala drugače, so v prvem odzivu dejali predstavniki izbrisanih lastnikov podrejenih obveznic. Odvetnik razlaščencev Miha Kunič: „Evropsko sodišče v Luksemburgu je odločilo, da sporočila o bančništvu niso zavezujoč pravni vir. Banka Slovenija in ministrstvo za finance sta v postopku pred ustavnim sodiščem zatrjevali, da so ta sporočila zavezujoč pravni vir in da so na podlagi tega bili primorani spremeniti zakon o bančništvu. To se zdaj izkazuje za neresnično. To pomeni, da so imetniki podrejenih obveznic pridobili močno stališče oziroma dodaten argument, da je treba določila zakona o bančništvu razveljaviti za neustavne.“
Za vse razlaščene imetnike v vseh šestih slovenskih bankah to pomeni pozitiven signal, meni predsednik Vseslovenskega združenja malih delničarjev Kristjan Verbič. „Na koncu pa bo pomembna odločitev slovenskega ustavnega sodišča in iz tega naslova tudi morebitni naknadni postopki, ki bodo potrebni, da se bo isto oškodovanje, ki je bilo s tem storjeno, tudi povrnilo vsem razlaščenim vlagateljem.“
Banka Slovenije v sodbi Sodišča EU vidi pritrditev svojim stališčem. V nadzorniku bančnega sistema so med drugim izpostavili, da bi Evropska komisija ob neizpolnitvi pogojev glede predhodnega prispevka delničarjev in upnikov k pokrivanju izgub ukrepe državne pomoči utemeljeno zavrnila.
Nekdanja premierka Alenka Bratušek pa je še vedno prepričana, da država ne bi dobila soglasja za državno pomoč, če bi ravnala drugače.
V Društvu malih delničarjev so prepričani, da je bila vrednost v podrejenih obveznicah lastnikom porezana več, kot je to potrebno za stabilnost bank. Delničarji in lastniki obveznic pričakujejo, da bodo na koncu dobili vsaj delno povrnjen vložek.
