Marko ZupanMarko Zupan

Ne Pokémona, ulovite Cerarja!

Slovenija | 22.07.2016, 15:11

V minulih dneh lahko na veliko beremo, kako mladi pa tudi nekoliko starejši po svetu lovijo čudne stvorce, ki so jih ustvarili za še večje poneumljanje ljudi. A če so mnogi nasedli pogruntavščini, ki naj bi Američane izpred televizije in računalnikov pripravila do hoje v naravi, pa se mi zdi, da bi bila pri nas bolj aktualna aplikacija "Ulovi Cerarja".

Mogoče se sprašujete, zakaj? Zadnje dogajanje v Luki Koper je pokazalo vso bedo, ki jo je še zmožna slovenska politika. Odkrito kadrovanje, deljenje stolov in nepredstavljiva arogantnost predsednika vlade ter njegovih ministrskih oprod nam je dokazalo, da smo pač volivci zgolj in samo delavci, ki nimamo (po Cerarjevo) pravice povedati svojega mnenja.

In kdo smo delavci? Kot kaže, smo samo "čudni stvorci", ki jih Cerar lovi, da mu polnijo državno bančno luknjo. V dveh letih ni bil sposoben sprejeti enega konkretnega ukrepa, z izjemno mini davčne reforme, ki bo zopet po žepu udarila tiste, ki imajo že tako manj. Vladni predstavniki glede te reforme trdijo prav nasprotno, verjame pa jim vse manj ljudi. Seveda pa ne morem mimo hvalisanja o gospodarskem okrevanju, katerega (po Cerarjevo) državljani še ne čutimo. Kot da bi se nam predsednik vlade s pritiskanjem na aplikacijo prav odkrito smejal v glavo.

Sprašujem se, kako je lahko pod pragom revščine več sto tisoč sodržavljanov, več deset tisoč otrok v šoli lačnih, če pa nam gre tako dobro? Kako se lahko upokojenci pritožujete, če pa vam je minister Karl Erjavec uredil po tisoč evrov pokojnine, ki so realno vsako leto slabše, kako se lahko kregate tisti v javnem sektorju, če pa Cerar kar daje. Začel je s policisti, nadaljeval bo tam, kjer bodo pač zaostrili ukrepe, naj si bo to v razbohoteni in prepolni državni upravi, zdravstvenem ali pedagoškem sektorju.

Kaj pa tisti, ki v državno blagajno prispevamo največ? Torej zasebni sektor. "Radna klasa" pač mora (po Cerajevo) biti tiho, ker ni sposobna voditi države. V premierjevih arogantnih izpadih kar hitro prepoznamo, da je to človek, ki se nikoli ni postavil za tekoči trak ali delal na normo. Da je to človek, ki mu je delo na njivi od jutra do večera popolnoma tuje ter skrb za kmetijo španska vas. Da je to človek, ki v trgovini gotovo ne izbira, kateri cenejši izdelek bo kupil, pri tem pa že v naprej vedel, da če si danes privošči lep kos mesa, da si ga pač prihodnji teden ne bo mogel. Da je to človek, ki mirno požre dodatke za stalno pripravljenost svojim profesorskim ministrom, za ljudi-delavce, ki jim podjetja ne plačujejo prispevkov, pa se ne postavi.

In kaj storiti? Z žalostjo opažam, da je vse več ljudi politično apatičnih. Češ, to se nas ne tiče in da se ne da nič storiti. Po dveh letih katastrofalnega vodenja države z odstopljenimi ministri in poslanci plagiatorji ter koristoljubneži, smo se pač v ta kaos vdali. Pustimo, da za našim hrbtom kradejo še tisto, kar se pokrasti da. Začel je SD s svojim gozdnim podjetjem, milijone bodo obračali in verjemite mi, čez štiri ali pet let se bomo pogovarjali o veliki luknji, ki bo zevala v tem podjetju. In kdo bo odgovarjal? Dejan Židan ali Miro Cerar? Noben, tako pač je pri nas. Kradi, ampak tako, da si narediš legalno pot, kar pri nas nekateri počnejo že več kot 20 let. Seveda se je lomastenje nadaljevalo v državnih družbah, kjer so nastavljali in nastavili ljudi, ki so prej te družbe nadzirali ali bili nadzirani, skratka, obrnili so funkcije tako, da bo roka roko lažje umila, še pred tem pa kot nadzornike zamenjali vse tujce, ki bi lahko s svojo transparentnostjo vplivali na lomastenje po malhi denarja. Da je zgodba res sočna, se vidi sedaj pri Luki Koper in iskanju načinov za gradnjo drugega tira. Tudi za to smo ustanovili podjetje, s katerim se hvali Cerar, in ga bodo skoraj gotovo vodili tisti, ki so bili izpuščeni pri "bogatih vrečah" v drugih zgodbah. In krog se skoraj sklene, mi pa vse to mirno gledamo.

Še več, z ideološkimi zgodbami in ustvarjanjem prepirov na eni in drugi strani vnašajo v državo neko nestabilnost na vseh političnih polih, velike zgodbe pa peljejo naprej. Res, Miro Cerar si je naložil eno najboljših aplikacij, s katero upravlja, ne samo nas državljane, navadne delavce, ampak vso državo, še več, on nadzoruje celoten sistem in samo pritiska, koga in kdaj bo snel.

Kako dolgo bomo še dovolili igranje te igrice, ki se jo gre Miro Cerar skupaj z SD-jem in DeSUS-om? Bomo res to podpirali še dve leti? Kje so danes vztrajniki, kje je danes ulica? Kje so vsi zagovorniki demokratičnosti in transparentnosti, ki so v času prejšnjih liberalcem nenaklonjenim vladam dvigovali vik in krik, kako slabo je, koliko je revnih, itd. Danes so te novice v javnost spuščene zelo subtilno, o njih ne poročajo na prvih straneh. Še več, tisti, ki so se zbrali v podporo rušenju prejšnjih demokratično izvoljenih vlad, danes sedijo tiho kot miši. Zakaj? Mogoče pa še vedno prejemajo kakšne dodatke pripravljenosti na takšen ali drugačen način.

Jesen bo več kot odličen čas, da začnemo loviti Mira Cerarja, da mu iz roke vzamemo aplikacijo in postanemo aplikacija državljani. Da mu jasno povemo, da tako ne gre naprej. Kmalu bo prišel dan, ko bomo davek za britanski izstop plačali tudi mi, dan ko bomo na meji znova imeli tisoče in ko bo Cerar prej pomagal tujcu kot človeku v hiši. Res nas Jezus uči, da je potrebno dati ubogemu in nagega obleči, a ne samo za tujega, za vsakega je potrebno poskrbeti. Predsednik vlade pa je glede na zadnje zgodbe bolj naklonjen pomoči tujemu kot našemu.

Treba se je zavedati: Vsi smo ljudje. Tudi, če smo sami in okrog nas ni nikogar, ki bi nam pomagal, ali pa se z nami ne družijo zato, ker imamo premalo pod palcem.

Vsi smo ljudje. Tudi, če nam niso plačevali prispevkov in nimamo denarja za najboljše odvetnike.

Vsi smo ljudje. Tudi, če je pravica prej krivica in nas sistem obravnava zgolj kot številko.

Vsi smo ljudje. Tudi, če ne zmoremo redno plačevati položnic in si kupovati najboljših oblek.

Vsi smo ljudje. Tudi, če ne gremo na morje.

Ja, vsi smo ljudje, gospod Miro Cerar, nismo Pokémoni, ki se jih da pohoditi, še pred tem pa od njih pobrati kar se pobrati da in iti naprej!

Slovenija, Komentarji, Radijski utrip, Politika
Papež na srečanju z mladimi v Benetkah (photo: Vatican Media) Papež na srečanju z mladimi v Benetkah (photo: Vatican Media)

Papež v Benetkah

Papež Frančišek se je dopoldne mudil v Benetkah. V mestu na vodi se je mudil približno 5 ur, v tem času pa obiskal ženski zapor, nagovoril umetnike na beneškem bienalu in se srečal z mladimi, ...

Naslovnica knjige V postelji s sovražnikom (photo: ) Naslovnica knjige V postelji s sovražnikom (photo: )

Živela sem z romantičnim narcisom

Vse, kar si je Petra Strelec želela, je bila ljubezen, spoštovanje, nežnost in varnost. Vse tisto torej, kar ji je manjkalo v zgodnjem otroštvu, je iskala v moškem. Tega ni našla. V času ...

Mihaela Terkov (photo: Maja Morela) Mihaela Terkov (photo: Maja Morela)

In kako diši ljubezen ...

S tokratno gostjo, profesorico biologije na Gimnaziji in veterinarski šoli v Ljubljani, Mihaelo Terkov smo se pogovarjali o pomenu sočutja do starejših. Kot prostovoljka pri Hospicu se je odločila ...