V oddajah Naš gost spoznavali letošnje novomašnike

| 29.06.2016, 09:27 Mateja Feltrin Novljan

Štirinajst novomašnikov je lepo darilo domovini za 25 rojstni dan. Gostili smo jih tudi v dveh oddajah naš gost, ko so odgovarjali na že skoraj zimzelena vprašanja: zakaj se podajajo na to pot, česa si želijo, kdo so njihovi vzorniki, priprošnjiki, med drugim nas je zanimalo tudi, kaj pričakujejo od laikov in s kakšnimi željami stopajo na pot duhovništva.

Matjaž Muršič Klenar: „Pri življenju duhovnika predvsem v zgledu domačega župniak me je vedno navduševala ta odprtost do ljudi, do tega, da skupaj z ljudmi hodimo po poti življenja v težkih pa tudi veselih trenutkih.“

Štefan Hosta, župnija Šentjernej: „Nazadnje vidiš, da ima kljub vsemu sošolcem, prijateljem, vodstvu, drugim duhovnikom si sam pred Bogom s to odločitvijo in vidiš, da v bistvu te kliče Jezus in sem zaradi njega v bogoslovju in zaradi njega postajam duhovnik in če se je on tako odločil, bo tudi On tako do konca speljal.“

Matej Gnidovec: „V moji družini so bili vedno povezni s Cerkvijo, sam sem bil tudi organist, vodja mešanega pevskega zbora, vodja animatorjev, povezan z župnijo, tako da je bila odločitev za duhovništvo mojih starših zelo lepo sprejeta.“

Bernard Rožman: „Najbolj me podpira moja družina, ki še vedno stoji za menoj, me vsak dan spodbuja na poti in veliko molijo za mene. Moja prva želja je, da postanem duhovnik, da bom tej odločitvi ostal zvest vse življenje, se pa zavedam, da bodo na tej poti različne preizkušnje, a skupaj, tudi z ljudmi, bomo to lahko reševali.“

Boštjan Gorišek: „Zelo lepo mi je, kadar grem ob prvih petkih obhajat bolnike, ko vidiš, koliko jim pomeni to, da Jezusa prineseš njim, ko te gledajo s tistimi očmi, ko rečejo, hvala, ker si mi prinesel Jezusa. In zame so to najlepši trenutki, ko vidiš, da si poslan in da imaš to milost, da ti prineseš Jezusa.“

Janez Jurij Arnež: „Vlogo duhovnika moramo videti širše kot pa samo mašnika in delivca zakramentov. Duhovnik mora tudi poučevati, ne samo otroke pri verouku, tudi srednješolce, mlade odrasle, študente, izobražencev … za vse.“

Simon Virant: „Človeka mora ponavadi doleti kakšna preizkušnja, doživeti mora kaj težkega in tako spet poišče pomoč pri Bogu. Ko sem se odločil, da bom vsak dan zmolil vsaj eno desetko rožnega venca, takrat se je začelo prijateljstvo z Jezusom zelo poglabljati.“

Mitja Štefan Franc: „Domači in mnogi ljudje iz domače župnije, dobrotniki, molivci, v Sloveniji in Italiji, so me in me še podpirajo v moji odločitvi. Vedno znova sem srečeval ljudi, ki so nekako čutili s tem mojim poklicem, me podpirali, spodbujali, dostikrat vlekli ta voz naprej, ko sem sam malce zašepal ali hipno tudi malo omagal.“

Boštjan Kotar: „Ob vsaki skušnjavi, težavi, ki se postavi pred mano, se zatečem k molitvi. V molitvi se odklopim od drugih stvari in se pogovarja z Gospodom. Molitev je tisti vir, iz katerega črpam.“

p. Anton Borovnjak: „Ko sem prišel k bratom minoritom, me je najbolj navdušilo, ko so bili bratje skupaj in so veliko molili. Tam sem res čutil, da so ena družina. To je konec koncev tudi naša naloga, da se trudimo živeti kot družina, kot skupnost.“

Gregor Majcen: „Duhovništvo ni poklic, ampak je življenje. Zato res želim živeti in se truditi za svetost. Najprej bi rad spreobrnil sebe, potem bom pa še koga – no, ne bom ga jaz, Bog ga bo. Sam pa bom lahko iz svoje osebne izkušnje pomagal.“

Robi Sekavčnik: „Duhovnik je s človekom, je poslan za ljudi in je z njimi v vseh njihovih trenutkih – od rojstva, ko ga sprejme pri krstu, ga spremljal skozi njegovo življenje, z ljudmi se srečuješ v srečnih trenutkih in jih pospremiš k bolniški postelji in domov, ko se vrnejo v nebo.“

Roman Ivanetič: „Na pot duhovništva stopam z željo, da bi ljudem delil zakramente, da bi jih pripravljal na prejem. Z ljudmi v župniji si želim dobro sodelovati, tudi s sosednjimi duhovniki. Večkrat sem že videl, da je zaradi različnih nesoglasij propadel kakšen projekt. Rad bi sodeloval in čim več dobrega naredil.“