Rojaki po svetu
Prizadevanja rojakov za samostojno Slovenijo
Slovenija Matjaž Merljak
Med Slovenci po svetu, še posebej med politično emigracijo po drugi svetovni vojni, je tlela močna želja po koncu komunističnega režima v njihovi domovini in po rojstvu demokracije. Zato so podprli prebujanje narodne zavesti, priprave na plebiscit decembra leta 1990, korake do samostojnosti in nagovarjali vplivne politike in vlade držav, v katerih živijo, naj čim prej priznajo Slovenijo.
Rojaki iz Avstralije so se povezali v Slovenski narodni sveti Viktorije, ki je sestavni del Avstralske konference Svetovnega slovenskega kongresa. Molili so za domovino, pisali pisma oblasti v Sloveniji in v Avstraliji, razpošiljali peticije za priznanje, delali nabirke za pomoč samostojni Sloveniji ... "Mnogi Slovenci v Avstraliji smo dali vse od sebe in končno - samostojne Slovenije smo se nadvse veselili," je v Zlati knjigi o osamosvojitvi Slovenije - Slovenski rojaki v podporo svobodi napisala Jožica Gerden iz Avstralije.
Tudi rojaki v Nemčiji so stalno spremljali dogajanje v domovini. Povezali so se med seboj v skupine, ki jih do tedaj še ni bilo; intenzivno so javno delovali in prepričevali nemško družbo in politike o pravilnosti slovenske odločitve ter nenazadnje zbirali materialno pomoč in jo pošiljali v Slovenijo. "Ena od zasnovanih oblik pomoči, ki bi prišle v poštev v najhujšem primeru, je bil predlog popolnega izpraznjenja matične države v obliki prebega vsega prebivalstva v tujino," je navedeno v spominih Boštjana Dvořaka iz Zlate knjige o osamosvojitvi Slovenije.
Zanimive spomine na dogodke konec junija 1991, ko je hkrati s Slovenijo rojeval tudi Svetovni slovenski kongres, je zapisala Avguština Budja, ki je bila predstavnica Švedske na ustanovnem kongresu SSK v Cankarjevem domu v Ljubljani. Tu jo je došla desetdnevna vojna, do sina in vnukinje, ki ju je postila pri mami v Prlekiji, se je povezovala prek Švedske. Piše še, da so se po vrnitvi na Švedsko pridružili demonstracijam v podporo mednarodnega priznanja Slovenije.
Sonja Snoj v Zlati knjigi o osamosvojitvi Slovenije piše, da so bili argentinski rojaki - izseljenci in njihovi potomci - srečni, da so bili deležni zgodovinskega mejnika. Praznovali so z velikim veseljem in navdušenjem, sprožili so gibanje s široko razvejanimi akcijami v podopro mladi državi. V času vojne in prizadevanj za diplomatsko priznanje so navezovali stike s pomembnimi osebnostmi argentinske družbe in Argentina je kot prva latinoameriška država Slovenijo priznala že 16. januarja 1992.
Slovenija v svetu Jožeta Osane je odmevala na praznovanju slovenske samostojnosti v Torontu v Kanadi. Marija Ahačič Pollak v Zlati knjigi piše, da je bila organizacija edinstvene prireditve dokaz, da torontski Slovenci veliko zmorejo. "Vse je bilo v najlepšem redu, le prostora je bilo bolj malo, saj se je v dvorano s 750 registrianimi stojišči stisnilo več kot 1000 gostov. Pa vendar nihče ni prigovarjal."
Več o zapisih rojakov iz "Zlate knjige" tudi v našem prazničnem programu v noči med 24. in 25. junijem 2016, in sicer po 3. uri ponoči.
