Prizadevanja rojakov za samostojno Slovenijo

Slovenija | 20.06.2016, 20:50 Matjaž Merljak

Med Slovenci po svetu, še posebej med politično emigracijo po drugi svetovni vojni, je tlela močna želja po koncu komunističnega režima v njihovi domovini in po rojstvu demokracije. Zato so podprli prebujanje narodne zavesti, priprave na plebiscit decembra leta 1990, korake do samostojnosti in nagovarjali vplivne politike in vlade držav, v katerih živijo, naj čim prej priznajo Slovenijo.

Rojaki iz Avstralije so se povezali v Slovenski narodni sveti Viktorije, ki je sestavni del Avstralske konference Svetovnega slovenskega kongresa. Molili so za domovino, pisali pisma oblasti v Sloveniji in v Avstraliji, razpošiljali peticije za priznanje, delali nabirke za pomoč samostojni Sloveniji ... "Mnogi Slovenci v Avstraliji smo dali vse od sebe in končno - samostojne Slovenije smo se nadvse veselili," je v Zlati knjigi o osamosvojitvi Slovenije - Slovenski rojaki v podporo svobodi napisala Jožica Gerden iz Avstralije.

Tudi rojaki v Nemčiji so stalno spremljali dogajanje v domovini. Povezali so se med seboj v skupine, ki jih do tedaj še ni bilo; intenzivno so javno delovali in prepričevali nemško družbo in politike o pravilnosti slovenske odločitve ter nenazadnje zbirali materialno pomoč in jo pošiljali v Slovenijo. "Ena od zasnovanih oblik pomoči, ki bi prišle v poštev v najhujšem primeru, je bil predlog popolnega izpraznjenja matične države v obliki prebega vsega prebivalstva v tujino," je navedeno v spominih Boštjana Dvořaka iz Zlate knjige o osamosvojitvi Slovenije.

Zanimive spomine na dogodke konec junija 1991, ko je hkrati s Slovenijo rojeval tudi Svetovni slovenski kongres, je zapisala Avguština Budja, ki je bila predstavnica Švedske na ustanovnem kongresu SSK v Cankarjevem domu v Ljubljani. Tu jo je došla desetdnevna vojna, do sina in vnukinje, ki ju je postila pri mami v Prlekiji, se je povezovala prek Švedske. Piše še, da so se po vrnitvi na Švedsko pridružili demonstracijam v podporo mednarodnega priznanja Slovenije.

Sonja Snoj v Zlati knjigi o osamosvojitvi Slovenije piše, da so bili argentinski rojaki - izseljenci in njihovi potomci - srečni, da so bili deležni zgodovinskega mejnika. Praznovali so z velikim veseljem in navdušenjem, sprožili so gibanje s široko razvejanimi akcijami v podopro mladi državi. V času vojne in prizadevanj za diplomatsko priznanje so navezovali stike s pomembnimi osebnostmi argentinske družbe in Argentina je kot prva latinoameriška država Slovenijo priznala že 16. januarja 1992.

Slovenija v svetu Jožeta Osane je odmevala na praznovanju slovenske samostojnosti v Torontu v Kanadi. Marija Ahačič Pollak v Zlati knjigi piše, da je bila organizacija edinstvene prireditve dokaz, da torontski Slovenci veliko zmorejo. "Vse je bilo v najlepšem redu, le prostora je bilo bolj malo, saj se je v dvorano s 750 registrianimi stojišči stisnilo več kot 1000 gostov. Pa vendar nihče ni prigovarjal."

Več o zapisih rojakov iz "Zlate knjige" tudi v našem prazničnem programu v noči med 24. in 25. junijem 2016, in sicer po 3. uri ponoči.