p. Robin Schweiger
Bodimo solidarni
| 19.06.2016, 18:55 Matjaž Merljak
V junijski oddaji Gradimo odprto družbo smo dan pred svetovnim dnevom begunca poslušali aktualen komentar, ki ga je napisal, direktor Jezuitskega združenja za begunce JRS Slovenije p. dr. Robin Schweiger. V oddaji ste lahko slišali tudi različne novice z begunsko tematiko iz domovine in tujine.
Bodimo solidarni
V mesecu juniju – natančneje za svetovni dan beguncev, ki ga bomo praznovali jutri, 20. junija, – se veliko piše in govori o beguncih, predvsem o njihovih pravicah, težavah, problemih, skratka izzivih, s katerimi se soočajo begunci na poti v novo deželo ali ko so že v novi deželi. Pa tudi kakšna pozitivna zgodba se najde, kjer pokažejo, kako so se begunci že integrirali v družbo.
V letošnjem letu pa se je veliko pisalo o balkanski poti, ki je bila aktivna precej mesecev. Več kot pol milijona ljudi je prečkalo Slovenijo na poti v Nemčijo iz Turčije. Bilo je veliko breme za RS, a ga je zmogla Slovenija. Ta pot se je sedaj zaprla, zaradi dogovora med Turčijo in Evropsko unijo. Sedaj je spet bolj aktivna pot iz Libije in Egipta preko morja do Lampeduse. Sicer pa je ta pot zelo nevarna, saj veliko ljudi umre na poti do obljubljene dežele- Evropske unije. Samo v zadnjem tednu meseca maja je utonilo okoli 1000 ljudi. Po oceni Združenih narodov je samo letos v pol leta umrlo 2.814 ljudi, lani v celotnem letu 3.771 in 3.500 pa v letu 2014. To pomeni, da je v manj kot dveh letih in pol umrlo najmanj 10.085 ljudi. Tako postaja oziroma ostaja Sredozemlje na žalost največje morsko pokopališče.
Eden (naj)večjih problemov, ko govorimo ali pišemo o beguncih v Evropi, je predvsem v trdnjavski mentaliteti Evrope. Evropa je in postaja vedno bolj trdnjava, v katero je težko stopiti po legalni poti. Zato se morajo begunci poslužiti poti raznih kriminalnih družb, da jim pomagajo na poti v Evropo. Če pogledamo onstran schengenske meje, lahko zapazimo velik pritisk na zunanje meje Evrope. Razni vojaški konflikti, vojne, krize in revščina na Bližnjem vzhodu in v Afriki – še posebej iz afriškega roga samo povečujejo pritiske na zunanje evropske meje.
Po podatkih Eurostata je samo v 28 članicah EU lansko leto zaprosilo za mednarodno zatočišče 1.255.600 ljudi. Za primer v Italiji 83.245. v RS pa je imela v letu 2015 samo 277 prošenj za mednarodno zaščito. Na dan 9. junija 2016 pa je bilo nastanjenih 350 migrantov v RS. Od tega jih je bilo v azilnem domu 170; v izpostavi azilnega doma na Kotnikovi ulici 69; v izpostavi azilnega doma v Logatcu 49. Izven azilnega doma in sicer v kriznem centru za mlade jih je bilo 9, razseljenih jih je 13 tujcev. V centru za tujce pa je nastanjenih 40 tujcev. Ko pišemo o številkah, ne smemo nikoli pozabiti, da so za številkami ljudje, vsak s svojo zgodbo o hrepenenju po boljšem in varnejšemu življenju. Skratka o življenju v miru.
Potrebno bi bilo, da Evropa zapusti svojo trdnjavsko mentaliteto in bolj odpre vrata organiziranemu priseljevanju. Italijansko združenje za begunce – Center Astalli, že dalj časa lobira za t.i. humanitarne kanale, da bi se izognili novih žrtvam v Sredozemskem morju. Če bodo uslišani, ne vemo, a gotovo je potrebno nekaj storiti, da bi Sredozemlje ne bilo več pokopališče za mnoge, ki prihajajo v Evropo.
Največ pribežnikov prihajajo iz Sirije, kjer že šesto leto traja vojaški konflikt in milijoni ljudi so zapustili to deželo. Prihajajo pa tudi iz Eritreje in Afganistana. Dolga leta so mnogi Sirci in tudi drugi prečkali turško-grško mejo, a ker so nadzor nad to mejo poostrili, se je zmanjšal naval nanjo v zadnjih letih. Včasih je šel glavni begunski tok prav čez grško-turško mejo, sedaj pa so se stvari spremenile in so se že našle nove poti za prehod v EU. Po navadi so te poti daljše in bolj nevarne za tiste, ki prečkajo mejo. Skratka, če presekaš eno pot, begunci takoj iščejo in običajno tudi najdejo novo pot prehoda v Evropsko unijo. Zato lahko razumemo, zakaj toliko ljudi v Libiji čaka na prehod v Italijo oziroma v Evropsko unijo. Včasih je libijski voditelj Gadafi blokiral take odhode ljudi. Sedaj pa so razmere v tej državi še vedno kaotične, saj se po padcu režima polkovnika Gadafija še ne ve, kdo vodi to državo. Trenutno pa ta vlada ni dovolj močna, da bi omejila odhode ljudi v Italijo.
Mnoge nevladne organizacije in tudi drugi poudarjajo, da rešitev za begunsko problematiko ni nadzor meja, temveč več prizadevanja za razvoj dežel, iz katerih prihajajo begunci. To pomeni tudi več razvojne in humanitarne pomoči za te dežele, v katerih že več let traja ali vojaški konflikt ali je močno navzoča revščina. Le tako se bodo stvari dolgoročno spremenile. Zato pa je potrebno imeti tudi strategijo in delati na dolgi rok. Le tako bomo lahko dolgoročno rešili problem beguncev.
Bodimo še naprej solidarni z tistimi, ki zapuščajo svojo domovino zaradi vojne, revščine in drugih tegob in jih sprejmimo kot brate in sestre na poti.
Novice z begunsko tematiko iz domovine in tujine.
Odprtje novih prostorov za begunce v Rimu
V petek, 27. maja 2016, so v Rimu odprli nove prostore za italijansko Jezuitsko združenje za begunce – center Astalli. Novi prostori bodo Center za poslušanje predvsem za socialne in pravne zadeve.
Vsako leto se več kot 1000 prosilcev za mednarodno zaščito obrne na ta center, da bi prijeli potrebno asistenco, da predstavijo prošnjo za azil, da pripravijo zaslišanje, ki se vrši na teritorialni komisiji, da dobijo potrebne informacije in da premagajo mnoge administrativne pregrade.
Aktivnosti spremljanja pomenijo dajanje informacij glede dela, potem iskanje stanovanj, da begunci dosežejo kompletno avtonomijo. Legalno spremljanje, ureditev osebnega življenjepisa, iskanje stanovanj, možnosti ter priprava za pogovore o delu, so poglavitne aktivnosti, ki jih je izvajal Center Astalli od leta 2000.
V zadnjih letih so pomagali predvsem ljudem, ki so zapustili naslednje države Nigerijo, Mali, Republika Kongo, Afganistan ter Gambijo.
Sredozemlje ostaja pokopališče
Med poskusom prečkanja Sredozemskega morja je od leta 2014 do danes umrlo najmanj 10.000 ljudi, ki so hoteli doseči evropsko obalo, je sporočil urad ZN. Tiskovni predstavnik visokega komisariata Združenih narodov za begunce (UNHCR) Adrian Edwards je v Ženevi novinarjem dejal, da se je število smrtnih žrtev letos še povečalo.
Letos je pri prečkanju Sredozemskega morja v samo pol leta umrlo 2.814 ljudi, lani v celotnem letu 3.771 in leta 2014 pa 3.500. Po oceni ZN-a to pomeni, da je v manj kot dveh letih in pol umrlo najmanj 10.085 ljudi.
"To je vsekakor grozljiva številka umrlih v Sredozemskem morju," je dejal Edwards za agencijo AFP in dodal, da mora svet za to "izjemno zaskrbljujočo dinamiko gibanj" poiskati ustrezne alternative in ukrepe. "To se še kar dogaja, ne bodo se ustavili, poiskati moramo rešitev, da ne bodo še naprej umirali."
V petek, 10. junija 2016, se je pred grškim otokom Kreta zgodila nova nesreča ladje s prebežniki, med katerimi jih še vedno pogrešajo 320, medtem pa so jih reševalci rešili 340; podatka o tem, koliko ljudi je bilo na ladji, ni, predvidevanja pa so, da je bilo na krovu med 648 in 650 moških, žensk in otrok. Preživeli pripovedujejo grozljive zgodbe. Neki moški, ki je bil na ladji s soprogo in tremi otroci, naj bi nekemu drugemu potniku na ladji zaupal svojo tri leta staro hčer, saj se je bal, da ne bo preživel. Deklica je preživela, ostali družinski člani pa so pogrešani.
Italijanski škofje o beguncih
Italijanski škofje Evropo spodbujajo k skupnemu sprejemu beguncev in k skupni ureditvi človekoljubnih koridorjev. Glavni tajnik škofovske konference, škof Nunzio Galantino, je opozoril, da so umrli begunci v Sredozemskem morju zaušnica evropski demokraciji.
Škof Galantino je v pogovoru za italijanski časnik La Repubblica, ki ga povzema spletni portal tednika Družina, dejal, da so umrli begunci v Sredozemskem morju »zaušnica evropski demokraciji, ki je nesposobna rešiti in zaščititi ljudi, ki bežijo pred položaji, nastalimi tudi zaradi zunanje politike in evropskih gospodarskih odločitev. Žal Evropa doslej »ni premogla poguma«, da bi uredila človekoljubne koridorje za legalen prihod beguncev, kar bi omejilo tudi trgovanje z ljudmi, je opozoril škof.
Točke za registracijo beguncev na ladjah sredi morja škof Galantino ocenjuje negativno, saj naj bi bile le »zelo slaba kopija sprejemnih begunskih centrov«. Ladje za reševanje beguncev ne morejo nuditi zatočišča več tisoč osebam, ki bi morale tam nedoločeno obdobje čakati, kaj se bo z njimi zgodilo.
Cerkev v Italiji je po navedbah škofa Galantina doslej dala na razpolago več kot 2.000 ustanov za sprejem več kot 23.000 iskalcev azila in beguncev.
Hvala vsem, ki podpirate delo Jezuitskega združenja za begunce Slovenije: Slovenski provinci Družbe Jezusove in številnim dobrim ljudem, ki preko te oddaje pomagate beguncem, tujcem in prosilcem za mednarodno zaščito.
Če želite tudi vi pomagati ljudem, ki zaradi preganjanja iščejo miru kot begunci po svetu, pokličite JRS Slovenije na tel. 01/430-00-58 ali na mobilno številko urada 031/636-964. Veseli bodo vaše pomoči.
