Kaj mi pomeni domovina?

Slovenija | 21.06.2016, 12:00 Nataša Ličen

Koren v besedi domovina je dom. Imeti dom pa je velika stvar. Biti brezdomec, povsod in nikjer, je zelo hudo. Eno od dveh stvari, ki jih človek nujno potrebuje, je dom. Mesto, kraj, intimni prostor, kjer je človek zakoreninjen, kamor se vrača in kjer ima privezana svoja čustva. Fizični dom, kjer smo se rodili, ostane naš dom do smrti. Razširjen dom pa je domovina, skupen dom kulture, naroda.

Domovina je življenje, domovina nam daje trdnost za prihodnost!

Dr. Jože Ramovš: »Ne moremo biti doma v vseh kulturah in v različnih jezikih. Lahko osvojimo druge jezike le za potrebe sporazumevanja. Za veliko večino ljudi je domovina ena, nam vsem dodeljena, in eno življenje ter ena smrt. Če pa korenine izgubimo, kar se ne zgodi tako redko, pa živimo izgubljeni v prostoru in času. Zakoreninjenost naše skupnosti nam daje trdnost, ker imamo kot ladja, da se ne prevrne, pod vodo težišče. Domovina je zame življenje. Dokler bom dihal, upam da bom imel svoj dom in domovino.«

Kako praznovati praznik države?

»Družina ima svoje družinske praznike, narod pa tudi. Praznovanje je tista skupna stvar, ki goji zdravo zavest in identiteto, kdo smo. Ob praznikih smo v ospredju. Prazniki naše narodne skupnosti in slovenske kulture nam utrjujejo pripadnost. Zastava, grb, himna zbujajo v nas globoka čustva. Čustva pa so moč in sila za dobro. Teh stvari ne smemo podcenjevati.«

Vse, kar je dobro, se lahko usmradi. Zato, katere so bolezni s področja pripadnosti domovini?

Dr. Jože Ramovš: »Vse, kar je dobrega in zdravega na človeku, lahko oboli. Na vseh področjih življenja je tako. Ko obolijo največje vrednote, so to največje bolezni. Tako je tudi pri zavesti o domovini in domu. Ko se v človeku ali narodu pokvari zavest o domu, je to lahko zelo kruto. Eno je, da človek izgubi čut do domovine in doma, to so omame, ko se človek odklopi, tudi od svoje kulture, korenin, od svojih čustev do domovine in od svoje družine, celo od sebe. Postane občutljiv in napihnjen balonček, ki ga nosi veter, on pa misli, da ima vse pod kontrolo. V takšnih primerih omam, ljudje ne čutijo nobene ljubezni, ne do domovine in ne do svojih ljudi. Vse povsod so in nikjer. Kultura in jezik sta zanj enako na tržni polici kot vse ostalo. To je brezbrižnost, otopelost do vrednote, ki se ji reče dom in domovina. A, to je le ena od hudih bolezni. Poznamo jih več.«

Zakaj prihaja do domovinskih obolenj in hudih odklonov?

Dr. Jože Ramovš: »Tudi domovina ima svoj imunski sistem. Viruse, glivice in bakterije, ki ga napadajo. In, če domovinski imunski sistem informacijsko ne zaznava nevarnosti (nevarnih patogenih stvari) in se zato ne odzove nanjo ter je ne »napade« in ne odstrani, domovina zboli. Trenutno je podcenjevanja Slovenskega zelo veliko. Toda, jaz to dojemam kot trmo. Najstniški upor. Gre za razvoj. Poglejte, Slovenija ima petindvajset let. Šele začenja s samostojno pot. Prvič v zgodovini imamo državo. Na področju kulture ne zaostajamo za drugimi državami, zaostajamo pa v politični organizaciji. Bridko mi je pri srcu, ker opažam, da je zdaj domovinska zavest ali majhna ali pa naivna. Nekaj notranje zavisti je med Slovenci, a hujših patoloških nacionalnih bolezni v našem narodu ni.«