Marko Juhant: Ob ločitvi staršev je za otroka najhujši občutek nemoči

Slovenija | 10.06.2016, 14:21 Nataša Ličen

V junijski oddaji s specialnim pedagogom Markom Juhantom smo se pogovarjali o stiskah, ki jih otroci doživljajo ob razpadu zveze med staršema. Žal je vse več zvez, ki ne uspevajo. Prizadeti so ob tem, ne samo mož in žena, ki se ločujeta, ampak tudi tisti, ki jih imamo najraje, naši otroci.

Otroci se med seboj veliko pogovarjajo. Hitro se med njimi razve, če doma ni vse v redu. Čeprav se otrok trudi prekriti. A se stvari kmalu razkrijejo. Tudi v šoli je veliko besedil, tekstov o družinskem življenju. Otrokom, ki prihajajo iz ranjenih, skreganih družin, to povzroča veliko dodatnih bolečin. Statistika razkriva veliko razhajanj, ločitev in tudi vse večje število eno starševskih družin. Vsi ti otroci čutijo ob takšnih vsebinah veliko praznino. Otrok svojo ljubezen namreč naslavlja na ljubezen med staršema. Ko se prekine ljubezen med očetom in mamo, se otrokova ljubezen ne more navezati nanju in gre v prazno. Sčasoma se otrokova ljubezen naveže na posameznika, vendar je tu nevarnost, da starša za otrokovo ljubezen začneta tekmovati. Začne se igra moči in, ko otrok to ugotovi, lahko začne povzročati maksimalne probleme, ki jih zmore, seveda v podzavesti s tihim upanjem, da bo spet združil starša. Ker, kaj se zgodi? Če otrok povzroča težave, prideta reševati problem oba, oče in mama. Prideta skupaj in se ukvarjata z njim in le to je namen otroka, ker je lačen te skupne pozornosti. Ob tem mu je vseeno ali ju je znova združil zaradi pozitivnega ali negativnega.

Otroka žene notranja potreba po urejanju svojega mikro »sveta«

Marko Juhant: »Za otroka je ločitev staršev velika sprememba in najhuje je, ker si ne zna predstavljati, kaj bo to prineslo. Namreč, če vemo, kaj nas čaka, je občutek strahu popolnoma drugačen, je realen in lahko kaj naredimo, če pa ne vemo, kaj nas čaka, pa smo prepuščeni na milost ali nemilost, lahko rečemo tudi usodi in nas lahko doleti karkoli. In prav ta občutek se poraja pri otrocih. To je za otroke najhujše, ker ne vedo, kaj jih čaka in ne morejo urejati stvari, kot si jih želijo.«

Otrok travmo kaže v vsem tistem, kjer je manj spreten

»Starši se velikokrat prepirajo zaradi otrok. Kadar sta starša na splošno nezadovoljna, potrebujeta vsebino, in otrok ima vedno toliko izzivov, da se ob otrokovih dejanjih ali neubogljivosti, lahko prepirata in valita krivdo drug na drugega. Kot na primer, če bi bil (reče mama očetu) bolj pozoren, otrok ne bi bil takšen in podobno. Stare in pogoste zgodbe. Žal. Otrok to sliši in je prepričan, da je on jabolko spora. Pri teh stvareh se počasi učimo. Otrok pokaže travmo in stisko na področjih, kjer je najbolj šibek. Primer, če govorno ni najbolj sposoben, lahko po ločitvi staršev in povezani travmi s tem, umolkne, če gibalno ni spreten, postane še bolj neroden. Kjer je otrok najšibkejši, tam bo najbolj udarilo ven.«

Najpogosteje babice sprožijo alarm

»Več stvari, kot jih otrok razume, težje je zanj, ker se pojavlja vse več stvari, na katere nima vpliva. Počuti se kot barka brez krmila, ki jo odnaša veter. Nič ne more storiti, da bi preusmeril barko in jo pripeljal varno v pristan. To so hude stiske. Otrok, že zelo majhen, čuti, da ni vse v redu. Čuti skupaj z mamo, s katero je v prvih letih tesneje povezan. Mislim, da starost otrok ni pravi razlog za to, da se starša razideta. Mnogi rečejo, zdaj je še, sta/so majhni, pova še počakala s tem korakom. Če čutita, da jima res ne gre, in če sta pred tem poiskala pomoč in resnično poizkusila rešiti odnos, pa kljub temu preprosto ne gre in ne gre, naj se razideta, če res nista za skupaj, ker s tem prekineta neko mučno obdobje, ob katerem trpijo vsi. Seveda, če to storita sporazumno, razumno in brez nagajanja. In, če drugače res ne gre. Sem mnenja, da je vredno tehtno premisliti, preden dokončno storimo korak v ločitev. A, kot rečeno, podaljševati odnos, češ, bova šla narazen, ko bodo otroci starejši, da bo zanje manj boleče, je nesmiselno in samo podaljšuje stanje napetosti in bolečin.»

Treba je izbirati, kdaj, kje in nenazadnje tudi kako se prepiramo

»Starši naj se ob razhajanju ne prepirajo pred otroki. Ključna informacija za starše je, da karkoli že delajo in na kakršen koli način že to delajo, kot starši se raziti ne morejo, lahko se razidejo le kot partnerji, kot zakonci, toda nikoli kot oče in mama. In kot oče in mama naj se ne prepirata, ampak naj sodelujeta v dobro otroka.«

Zakaj pogosto popustijo v šoli?

»Otrokom je izrednega pomena, da družina funkcionira. Čeprav tega ne pokažejo in tudi ne radi priznajo. Pa je res. Ob težavah v družini otroci izgubijo motivacijo. Veste, kaj so odgovorili otroci na vprašanje, zakaj se učijo? V najvišjem odstotku so odgovorili, da se najpogosteje učijo zaradi ocen in zato,da imajo pred starši mir. Starša, ki pa sta med seboj na polno zaposlena s prepiri, pa nimata časa spremljati otrokovega dela v šoli. Otroci popustijo, ker tudi ob učenju razmišljajo o težavah doma.«

Vse dosedanje oddaje najdete v radijskem audio arhivu. Obiščite spletne strani Marka Juhanta www.čmrlj.si.