Ste se letos že najedli slovenskih češenj?

| 05.06.2016, 12:00

"Zelo težko je povprečnemu potrošniku določiti, kdaj je češnja domača, slovenska in kdaj je pripeljana od drugod. Jaz kot pridelovalec hitro vidim, katera je ta prava," je povedal Jordan Drnovšček, kmet iz Goriških Brd, naš gost v nedeljski kmetijski oddaji, ki goji češnje na 3 hektarih površin, celotna kmetija pa je velika 15 hektarov. Trenutno kmetija daje kruh štirim članom družine, še vedno pa jim veliko pomagajo tudi starši. Oče namreč kljub 94-tim letom spleza v krošnje in pomaga nabirati češnje, mama pa na višku sezone pomaga predvsem z vodenjem gospodinjstva.

Na sum, da so češnje pripeljane od drugod, pa lahko kaže kar nekaj znakov, je pojasnil g. Jordan. Eden takih je, če so vse češnje enake velikosti, torej so bile pred prodajo kalibrirane. Tudi domače češnje so sicer lahko zelo izenačene velikosti, vedno pa se med njimi lahko opazi določeno odstopanje.

Na stojnicah ob cesti so lahko sumljive tudi drobne češnje. V tujini namreč take sadeže prodajajo kot najcenejše češnje, nekateri prekupčevalci pa v stremljenju po čim večjem zaslužku poskušajo take češnje prodajati kot domače in njihovo majhnost potrošnikom pojasnjujejo z domačo ekstenzivno pridelavo.

Na kmetiji Drnovščkovih, kjer so letos imeli že štiri kontrole, se sprašujejo, zakaj se pristojni odločajo za tako obsežno kontrolo pridelovalcev. "Nisem proti kontroli, morajo biti," pravi Jordan Drnovšček, a hkrati opozarja, da bi morala biti bolj kontrolirane tržnice in stojnice ob cestah. "Jasno mora biti in čas je da razčistimo, kdo je proizvajalec in kdo se samo prodaja za proizvajalca!"

Pri Drnovščkovih imajo trideset različnih sort češenj, katerih dozorevanje je v normalnih letih raztegnjeno na obdobje šestih tednov, češnje prodajajo na dveh svojih stojnicah na primorskem, poskušajo se dogovarjati za neposredno prodajo v šole in vrtce, kar pa je marsikdaj, zaradi muhavosti vremena težko. V glavni sezoni, ko dozoreva veliko sadežev pa vse ostale češnje vsak dan že ob 5. uri zjutraj prodajajo na veletržnici v Ljubljani. Za obiranje v glavni sezoni potrebujejo od osem do deset ljudi.

V takih mokrih letih, kot je letošnje, jim veliko težav povzroča pokanje plodov, ki potem začnejo tudi gniti. Slednje pomeni tudi veliko dodatnega dela, saj ponavadi osmim uram nabiranja sledi zamudno prebiranje češenj, saj želijo potrošnikom ponuditi samo zdrave sadeže.

Star pregovor pravi, da sta najboljši češnja in figa, ki ju utržemo z drevesa. To si danes povprečen potrošnik sicer težko privošči, za češnje pa velja, da so v suhih letih dokaj vzdržljiv sadež. Veliko bolj problematične so v mokrih letih, kot je letošnje. Sicer pa na stojnicah vsak dan ponudijo češnje, ki so bile obrane še v tistem jutru in stranke to zelo cenijo. Tudi v naprej dogovorjene dostave češenj v šole naberejo zgodaj zjutraj istega dne, češnje ki jih navsezgodaj zjutraj ponudijo na veletržnici pa so nabrane do večera dan pred tem.

V nedeljski kmetijski oddaji je Jordan Drnovšček naši novinarki Tanji Dominko pojasnil tudi, zakaj je zelo pomembna lega nasada, če želimo imeti čimbolj zdrave češnje, kako je z zdravstvenim varstvom poznih češenj in kako so slovenski pridelovalci, zaradi strožje slovenske zakonodaje postavljeni v nekonkurenčen položaj. Opozoril je tudi na izjemno povečanje birokracije, jezi pa ga, ko je potrebno voditi »papirje zaradi papirjev.« Vabljeni k poslušanju celotnega pogovora!