Matjaž MerljakMatjaž Merljak
Mark GazvodaMark Gazvoda
Petra StoparPetra Stopar

Karitas BiH Sloveniji izreka veliko zahvalo za pomoč najranljivejšim prebivalcem

Svet | 13.07.2016, 15:50 Petra Stopar

V teh dneh mineva 21 let od genocida v Srebrenici. Številni prebivalci Bosne in Hercegovine so še danes zaznamovani s to tragedijo, predvsem pa breme duševnih in drugih ran nosijo starejši, ženske in posledično tudi otroci. Del teh stisk želijo omiliti humanitarne organizacije, med njimi Karitas, ki je bila na območju Bosne in Hercegovine prisotna že med samo balkansko vojno.

Predstavnice Karitas iz Bosne in Hercegovine (BiH) smo v našem studiu gostili junija, predvsem zaradi skupnega projekta s Slovensko Karitas in Ministrstvom za zunanje zadeve RS, ki v BiH omogočata psihosocialno pomoč otrokom in ženskam.

Kot je uvodoma povedala Jelena Marković z nacionalne Karitas BiH, se ta triletni projekt letos izteka, poteka pa v obliki delavnic. »Delavnice, v katere je zajetih veliko število otrok in žensk, so tematske, izobraževalne in ustvarjalne. Izvajajo jih naši prostovoljci, ki jih usmerjamo na nacionalni Karitas. Poleg tega v Karitasovih družinskih posvetovalnicah v Sarajevu, Banja Luki in Mostarju izvajajo tudi psihološko svetovanje za ženske, otroke in družine,« je povedala Markovićeva.

Družinska svetovalka in sodelavka Škofijske Karitas Banja Luka Blaženka Lukenda je o ženskah, ki jim je ta projekt namenjen, dejala, da so »ob zagonu delavnic čutile nek strah, sram in negotovost, niso bile pripravljene govoriti o svojih težavah«. S tem projektom pa so začeli v Karitas to zavest spreminjati, »tako da danes ženske pridejo v svetovalnice in svetovalcem zaupajo svoje težave, prav tako se vključujejo v omenjene aktivnosti«.

Najpogosteje se na Karitas obračajo zaradi stisk, ki nastanejo ob brezposelnosti, vzgoji otrok, depresiji, osamljenosti, preobremenjenosti, težavah v zakonu, komunikaciji in drugih težavah, opisuje Lukendova. Dodala je: »Lahko je tudi stres ali stanje, v katerem ne vidijo upanja. V Bosni in Hercegovini je visok odstotek brezposelnih žensk, ki se posledično čutijo nekoristne, osamljene, te delavnice pa jih sproščajo in v njihovem življenju nekaj spremenijo. Rada bi tudi poudarila, da individualni pogovori ženskam zelo veliko pomenijo in da želimo prebuditi zavest o tem, da iskanje pomoči ni nič sramotnega.«

Sodelavka Karitas iz Mostarja Marina Pregernik je povedala, da so se delavnice za ženske izkazale »za zelo koristne, prizadevali smo si krepiti njihovo ekonomsko vlogo, saj smo jih želeli naučiti nekaterih novih veščin, ki bi jim morda prišle prav kasneje pri delu doma ali pri vzdrževanju svojih družin«.

Nekaj več o delu z otroki je povedala prostovoljka Tea, ki je bila zadolžena za pomoč pri izvedbi delavnic za otroke iz socialno ogroženih in številčnih družin, prav tako za otroke iz enostarševskih družin ali družin, ki pripadajo manjšinam. »Na teh delavnicah so otroci začeli spoznavati in ceniti delo lastnih rok. Teme so bile prilagojene njihovi starosti, razdelili smo jih v skupini do 6 do 12 let in od 12 do 16 let. Po opravljeni analizi smo ugotovili, da so otroci dobili veliko željo po ustvarjanju in delu, razvili so prijateljstva, se družili, krepili socialne in komunikacijske spretnosti. Opazili smo, da so bili otroci pred dvema letoma ob začetku aktivnosti zelo zaprti vase, danes pa že aktivno sodelujejo in se na lastno pobudo javljajo za opravljanje neke dejavnosti, kot so na primer recitacije, igranje ipd. Sodeč po pogovorih z njihovimi starši in skrbniki je viden tudi njihov napredek v šoli,« je ocenila.

Po prepričanju Markovićeve je eden največjih uspehov omenjenega razvojnega projekta ta, da so udeleženke spodbudili, da o svojih stiskah govorijo. »Ko sem prišla v Banja Luko in vprašala ženske, kaj jim te delavnice pomenijo, mi je ena od njih dejala, da ji pomenijo vse na svetu. In to gre samo za eno delavnico na mesec. To je cilj, ki smo ga želeli doseči. Otroci z delavnic sploh ne želijo domov, prav tako bi hoteli vsak dan hoditi na pogovore ali svetovanja. Menim, da se niti Slovenska Karitas niti slovenska vlada ne zavedata, kaj vse sta naredili za našo skupnost in ljudi. To je res velika stvar,« je dodala s hvaležnostjo na obrazu. V delavnice je bilo vključenih približno 400 žena in tudi podobno visoko število otrok. Na individualnih razgovorih se je zvrstilo približno 600 žena in otrok.

Lukendova je ob tem omenila tudi pozitivno sodelovanje Karitas Banja Luke s Škofijsko Karitas Koper na področju pomoči socialno ogroženim otrokom. »Zelo pomembno se nam zdi, da nam Karitasove organizacije iz drugih držav pomagajo, predvsem ko gre za najbolj ogrožene skupine. V imenu vseh predstavnikov Karitas BiH vam tako izrekamo hvala. Naredili ste veliko stvar. Sama sem pri Karitas že veliko let, a vem, da če dosežemo v glavi ene žene samo eno spremembo ali če samo enemu otroku povečamo samozavest, da se počuti varneje in boljše, je to za zelo velik uspeh projekta. Verjamemo, pa da je takšnih primerov veliko,« je še prepričana.

Svet, Cerkev na Slovenskem, Sociala, Cerkev po svetu, Oddaje
Robert Friškovec (photo: Rok Mihevc) Robert Friškovec (photo: Rok Mihevc)

Sočutje ni pasivnost

Med 17. in 23. novembrom se po vsem svetu vsako leto v okviru Katoliške cerkve in drugih krščanskih cerkva ter skupnosti obhaja teden zaporov. Namen tedna zaporov je, da bi se kristjani zavedali ...

Karin Kanc, je v letu 2024 izbrana za naj diabetičarko (photo: Jure Makovec) Karin Kanc, je v letu 2024 izbrana za naj diabetičarko (photo: Jure Makovec)

Kako in kaj jesti

Z dr. Karin Kanc, doktorico medicine, specialistko interne medicine, iz zasebne ordinacije Jazindiabetes, tudi integrativno psihoterapevtko, smo ob Svetovnem dnevu sledkorne bolezni, ob Tednu ...