V Unicefu želijo poštene priložnosti za vse otroke sveta
Sprejemanje pravih odločitev lahko spremeni usodo prikrajšanih otrok
Svet
Revščina, nepismenost in zgodnja smrt čakajo najbolj prikrajšane otroke sveta, če se svet ne bo osredotočil na njihovo stisko. Na to opozarja Unicefovo letno poročilo. Kot dodaja, lahko sprejemanje pravih odločitev v sedanjosti spremeni njihovo usodo.
Če vlade, donatorji, gospodarstvo in mednarodne organizacije ne bodo okrepili prizadevanj za upoštevanje potreb najbolj prikrajšanih otrok sveta, jih bo do leta 2030 69 milijonov umrlo zaradi vzrokov,ki jih je večinoma mogoče preprečiti, 167 milijonov jih bo živelo v revščini, 750 milijonov žensk bo poročenih že v času otroštva.
V zadnjih 25 letih prišlo do napredka
Unicefovo poročilo sicer kaže, da je v četrt stoletja prišlo do napredka. Stopnja umrljivosti otrok, mlajših od pet let, se je na globalni ravni od leta 1990 več kot razpolovila, dečki in deklice v 129 državah v enakem razmerju obiskujejo pouk, število ljudi, ki živijo v skrajni revščini, se je od leta 1990 skoraj razpolovilo. Kljub temu imajo najrevnejši otroci v primerjavi z bogatimi dvakrat večjo možnost, da umrejo pred petim rojstnim dnevom in da so kronično podhranjeni. Za dekleta iz najbolj revnih gospodinjstev je v primerjavi z dekleti iz najpremožnejših gospodinjstev 2,5-krat bolj verjetno, da se bodo poročile že v otroštvu.
Najhuje je v Podsaharski Afriki
Obeti niso nikjer tako črnogledi kot v Podsaharski Afriki, kjer vsaj 247 milijonov otrok - ali dva od treh - živi v večdimenzionalni revščini. Prikrajšani so za vse tisto, kar potrebujejo za preživetje in razvoj. Skoraj 60 odstotkov starih med 20 in 24 let iz najrevnejše petine prebivalstva ima dokončanih manj kot štiri leta šolanja.
Naš svet ne sme postati še bolj neenak in razdeljen
Unicefov izvršni direktor Anthony Lake trdi, da ima svet izbiro: vlagati v najbolj prikrajšane otroke v sedanjosti ali dovoliti, da naš svet postane še bolj neenak in razdeljen. Kot je opozoril, onemogočanje poštenih priložnosti za razvoj milijonov otrok ne ogroža le njihove prihodnosti, temveč krepi prikrajšanost, ki se prenaša iz generacije v generacijo, kar ogroža prihodnost celotne družbe. Na primeru pomoči v obliki finančnih transferjev je bilo dokazano, da lahko otroci šolo obiskujejo za daljše obdobje in napredujejo na višje stopnje izobrazbe. V povprečju vsako dodatno leto šolanja, ki ga otrok uspešno konča, poveča njegov zaslužek v odrasli dobi za približno 10 odstotkov. Za vsako dodatno leto šolanja, ki ga uspešno opravijo mladi, se v povprečju stopnja revščine v državi zniža za devet odstotkov.
Unicefovo poročilo tako poudarja, da neenakost ni niti neizogibna niti nepremagljiva. Boljši podatki o najbolj ranljivih otrocih, integrirane rešitve za izzive, s katerimi se soočajo, inovativni načini reševanja starih problemov, bolj pravične naložbe in večja vpletenost skupnosti lahko pomagajo do enakih pogojev za življenje in razvoj otrok.
