Jaklič: Kampanja na Otoku je bila populistična
Komentarji | Petra Stopar
Kot rečeno, bo morala Velika Britanija zdaj na novo uskladiti svoj odnos z Evropsko unijo. »Če bo ta do nje nastopila ostro, bo Britanija precej na slabšem,« ocenjuje pravnik in predavatelj na Harvardu dr. Klemen Jaklič. Kakšna bo njihova prihodnost v Združenem kraljestvu, še posebej skrbi tujce, ki tam živijo in delajo. Med njimi je veliko Slovencev.
Po Jakličevem mnenju še kak referendum ne bi bil nič posebnega
Jaklič je v oddaji Spoznanje več, predsodek manj na Radiu Ognjišče pojasnil, da je izid v prid brexitu presenetil, saj vendarle članstvo v Evropski uniji Britancem prinaša »veliko dobrin«. Kampanjo pred referendumom je tako označil za »populistično«, saj iz lastnih izkušenj ve, da je »dilema zgolj na politični ravni, v akademskem diskurzu je ni«.
Dodal je: »Velika Britanija daleč največ pridobi od vseh držav članic, saj so njihova vlaganja v Britanijo najvišja. Del angleških konzervativcev, ki se je zavzemal za izstop, je ves čas ponavljal, da želi ohraniti trg, ker jim je to koristilo, a je potem izsiljeval, v smislu, da ne bi prispevali toliko, kolikor prispevajo.«
Če bo Velika Britanija hotela obdržati del teh dobrin, bo morala sklepati sporazume z unijo po zgledu ZDA, sicer bo pristala v osami. Kljub temu meni, da je izstop v tem trenutku boljši za Evropo v smislu, da bo manj izsiljevanja s strani Londona. Na vprašanje, ali bomo priča podobnim referendumom v drugih državah, je odgovoril, da »s tem ne bi bilo nič narobe, saj Evropska unija ni suverena država,« opozarja pa, »da v globalni dobi nihče, ki se ne bo resnično povezoval, ne bo mogel uspeti, bo nazadoval«.
Bitenc kritičen do »arogantnega« odnosa Evropske komisije in Evropskega parlamenta
Slovenca, ki živi in dela v Angliji, doktorja fizike Urbana Bitenca je izid referenduma negativno presenetil. V pogovoru za naš radio je ocenil, da je eden od glavnih razlogov za naraščajoče nezaupanje Britancev do unije delo Evropske komisije in parlamenta, predvsem na področju sklepanja prostotrgovinskih sporazumov. »Kritična opozorila npr. evropske zveze sodnikov, podjetniških združenj, Vatikana, škofovskih konferenc in v zadnjem času celo nacionalnih parlamentov, ministrov za gospodarstvo in predsednikov vlad prepogosto ostanejo povsem prezrta. Evropske institucije delajo naprej po svoje, ljudje pa zato izgubljajo zaupanje in lahko vam povem, da je del volivcev v Združenem kraljestvu glasoval za izstop ravno zaradi dogajanja okrog sporazumov Ceta in TTIP,« pravi Bitenc.
A kljub temu je optimističen in poudarja, da bi bila v prvi vrsti potrebna reforma evropske zakonodaje o lobiranju, saj je prekomerno lobiranje za gospodarske interese med najpomembnejšimi vzroki za to, da je Evropa tam, kjer je danes.
