Akademija ob 25-letnici SSK

Slovenci po svetu | 30.06.2016, 07:51 Matjaž Merljak

V prostorih Svetovnega slovenskega kongresa SSK v Ljubljani je včeraj potekala slovesna akademija ob 25-letnici te najbolj prepoznavne civilnodružbene organizacije v Sloveniji in med Slovenci po svetu. Slavnostni govornik je bil prof. dr. Anton Mavretič iz ZDA, za glasbeni program so poskrbeli člani Slovenskega okteta, pozdravili so gostje in predstavniki SSK, ob jubileju so izdali tudi poseben zbornik.

Dvorana SSK na Cankarjevi v Ljubljani je bila tudi ob tem jubileju SSK polna uglednih gostov, zbrane so tudi pozdravili: ljubljanski nadškof metroplit Stanislav Zore, minister za Slovence v zamejstvu in po svetu Gorazd Žmavc, predsednica konference SSK za Argentino Marjana Poznič, Lojze Dolinar v imenu konfrerence SSK za Koroško, Cvetka Žagar v imenu SSK za Avstralijo, predsednica Slovenske konference SSK Jelena Malnar, Božo Dimnik iz Švice in predsednica Nove Slovenije Ljudmila Novak.

Uvodoma je spregovoril predsednik SSK dr. Boris Pleskovič. Omenil je, da si SSK s svojim delovanjem in projetki ves čas prizadeva za povezovanje in sodelovanje z rojaki po svetu. Cilj SSK je, da se pol milijona Slovencev, ki živijo in delajo po vsem svetu, vključi v življenje domovine. Dotaknil se je ustanovnega kongresa SSK pred 25-imi leti v Cankarjevem domu v Ljubljani in podpore rojakov po svetu za priznanje nove države, samostojne Slovenije.

Nanizal je tudi nekaj pomembnih točk delovanja SSK: strokovne konference slovenskih intelektualcev iz sveta in domovine (teh je bilo že 31), skrb za mlajše rojake, okrogle mize, predavanja in galerijsko dejavnost. Ob zaključku je dejal, da v prihodnost gledajo z optimizmom, upajo namreč, da bo njihovo globalno medsebojno sodelovanje prineslo vedno večje uspehe in svetlejšo prihodnost za vse Slovence doma in po svetu.

Prof. dr. Anton Mavretič je v slavnostnem govoru orisal zgodovino slovenskega naroda, še posebej njegove prve začetke in dejal, da smo eno od najstarejših ljudstev v srednji Evropi. Naš staroselski rod je še starejši od Rimljanov. Nihče v Srednji Evropi se ne more ponašati s tako bogatim in starim jezikom, kot je naš. Ustavil se je v sedanjem trenutku in pohvalil lepe uspehe na področju turizma. Spregovorili je še o organiziranosti preko SSK in prepoznavnosti v svetu, kjer pa bi morali storiti še več. "Slovenija je zelo zanimiva in uspešna država na več znanstvenih področjih, vendar vidim, da se tega ne zavedamo," je še dejal dr. Mavretič, ki sicer prihaja iz Bele Krajine, v ZDA pa živi že zadnjih 58 let.

SSK je ob jubileju izdal poseben zbornik, ki prikazuje 25 let aktivnega delovanja SSK. Za mnenje o delu so prosili tisti, ki so jim pri različnih projektih stali ob strani. Naslovnico zbornika krasi delo slikarke Vide Pfeifer, ki je več kot 40 let živela v Nemčiji, potem pa se je vrnila v Slovenijo. To je tudi ideja SSK - da bi se rojaki vrnili in plodno ustvarjali v svoji domovini.

SSK je ob ob jubleju vročil tudi priznanji - zlatnika Slovenski tolar. Prejel ga je prvoizvoljeni predsednik Bojan Brezigar, in sicer v zahvalo za uspešno vodenje SSK, za zasluga pri priznavanju Slovenije, za zavzemanje za slovenski jezik, za skrb za narodno manjšino v Italiji in ozaveščanje medanrodne skupnosti o slovenski skupnosti.

Zlatnik Slovenski tolar je prejel tudi Slovenski oktet, ki letos praznuje 65-letnico delovanja, kot znamenje priznanja in v zahvalo za opravljeno veličastno delo ter tudi kot znamenje tovarištva v boju za iste ideale.

Posnetkom z akademije boste lahko prisluhnili v eni od prihodnjih nedeljski oddaj Slovencem po svetu in domovini.