Pred nedeljo Slovencev po svetu 2016

Slovenci po svetu | 27.06.2016, 06:22 Matjaž Merljak

Prva nedelja v juliju je v Cerkvi na Slovenskem že tradicionalno nedelja Slovencev po svetu. To je dan, ko naj bi se Slovenci v domovini spomnili rojakov, ki živijo po svetu ter molili zanje, da bi se v slovenskih skupnostih po svetu okrepila slovenska zavest. Letos se bomo spomnili 25. obletnice samostojnosti Slovenije in povezanosti z rojaki, na Brezjah bo to nedeljo, 3. julija 2016, slovesna sveta maša.

Lani smo se na to nedeljo spomnili okrogle obletnice konca druge svetovne vojne in začetka totalitarnega nasilja, zaradi katerega so se morali premnogi naši rojaki umakniti iz domovine, ki so jo tako ljubili.

Kot so sporočili z Rafaelove družbe, katoliškega središča Slovencev po svetu, pa je letošnja nedelja Slovencev po svetu priložnost, da skupaj z rojaki iz zamejstva in tujine obeležimo 25. obletnico samostojne države Slovenije ter se spomnimo na pričevanje in pomemben doprinos, ki so ga opravili v času mednarodnega priznanja Slovenije.

Na Brezjah, v narodnem svetišču Marije Pomagaj, že nekaj let slovesno obležijo nedeljo Slovencev po svetu. Letos bo na to nedeljo sveto mašo ob 10. uri daroval p. Ciril Božič, ki deluje v Melbournu v Avstraliji.

Letos minevata dve leti (bilo je v nedeljo, 6. julija 2014), ko so avstralski Slovenci ob 200-letnici milostne brezjanske podobe svetišču poklonili mozaik Marije Pomagaj, ki ga je na pobudo p. Cirila Božiča izdelal Lojze Jerič. Takrat je p. Božič dejal, da ob obisku vsake slovenske hiše v Avstraliji hitro kje ugledaš podobo Marije Pomagaj. Blizu 20 tisoč Slovencem, ki živijo v Avstraliji, Marija Pomagaj pomeni vez z domovino. Prva Marijina podoba je k njim prišla iz ameriških Brezij, Lemonta blizu Chicaga. Sedaj so podobe Marije Pomagaj v vseh slovenskih cerkvah v Avstraliji.

Rafaelova družba in Zveza slovenskih izseljenskih duhovnikov bosta na 25. jubilej naše države spomnila tudi na Romanju treh Slovenij na Svete Višarje, ki bo 7. avgusta 2016.

Ob 10.30 bo na prostoru za cerkvijo predavanje novinarke, publicistke in kolumnistke Zlate Krašovec. Predavanje, posvečeno slovenskemu jubileju, nosi naslov: »Drugačno pesem zapojmo, veselejšo!«

Opoldne bo v cerkvi slovesno sveto mašo skupaj z izseljenskimi in drugimi duhovniki daroval mariborski nadškof msgr. Alojzij Cvikl. Poleg ljudskega petja bosta liturgijo obogatila glasbenika prof. Tomaž Simčič in sopranistka Tamara Stanese.

Po maši bo na ploščadi za cerkvijo kratek kulturni program, ki ga bo s petjem obogatil oktet Deseti brat. Za več informacij glede avtobusnega prevoza iz Ljubljane do Svetih Višarij se obrnite na Rafaelovo družbo: 01/438-30-50.

Rafaelova družba vabi tudi k ogledu razstave arhivskih fotografij o slovenskih beguncih v Avstriji po letu 1945, ki bo gostovala v župniji Rakek od 1. do 15. julija 2016. Predavanje dr. Helene Jaklitsch ob odprtju razstave bo v nedeljo, 3. julija, ob 11. uri. Na razpolago bo tudi fotografska monografija Cvetoči klas pelina, ki preko obširne zgodovinske študije in arhivskih fotografij spregovori o tem zamolčanem obdobju slovenske zgodovine.

V tednu pred nedeljo Slovencev po svetu nas čaka še nekaj drugih prireditev: v sredo, 29. junija, bo slovesnost ob 25-letnici Svetovnega slovenskega kongresa, v četrtek, 30. junija, bo 15. vseslovensko srečanje v državnem zboru v Ljubljani, zvečer se bo začelo srečanje Dobrodošli doma, v petek, 1. julija, bo sprejem predsednika države Boruta Pahorja za člane Sveta Vlade Republike Slovenije za Slovence po svetu, v soboto, 2. julija, pa bosta slavnostni seji Sveta Vlade Republike Slovenije za Slovence v zamejstvu in Sveta Vlade Republike Slovenije za Slovence po svetu, ki ju je sklical predsednik Vlade Republike Slovenije dr. Miro Cerar.

Že vrsto let prvo nedeljo v juliju posvečamo Slovencem po svetu, ki živijo zunaj meja Slovenije. Ocene o številu teh rojakov se vrtijo okrog pol milijona. Zelo velika številka, če nas doma živi približno dva milijona, a vendar tako neizrazito občutena v našem vsakdanu. Mnoge meje so odpravljene, komunikacijske in potovalne možnosti pa zadnja leta postajajo neverjetno dostopne. Tako imamo vse več priložnosti, da z ne prevelikim trudom vzpostavljamo enoten slovenski prostor, ki ni več usodno odvisen od kraja bivanja.