Bodo poslanci izglasovali izvedbo študijskih programov v tujem jeziku?
Slovenija
Z vprašanji premierju in ministrom se je začela redna julijska seja državnega zbora. V vsebinskem delu poslance čaka več zanimivejših točk, med njimi je za nekatere težko pričakovana novela zakona o visokem šolstvu. Pri tej je največ razprave za zdaj povzročila določba, ki dopušča izvedbo študijskih programov tudi v tujem jeziku.
Sprememba člena, ki dopušča izvedbo študijskih programov tudi v tujem jeziku, buri duhove v vsakokratni razpravi o noveli zakona o visokem šolstvu. Medtem ko zagovorniki poudarjajo, da se bo s tem povečala kakovost visokega šolstva, nasprotniki opozarjajo, da se bo znižala kakovost poučevanja in raziskovanja. Nekatere odprte dileme je med drugim skušalo razčistiti nedavno srečanje v državnem svetu. Na njem je ministrica za izobraževanje, znanost in šport Maja Makovec Brenčič zagotovila, da učni jezik na slovenskih univerzah je in ostaja slovenščina. "Nikakor ne ukinjamo slovenskega jezika, nikakor ne umeščamo kakršnokoli drugo ključni in najpomembnejšo narodno vrednoto v zakon, nasprotno, še podrobneje utemeljujemo rabo slovenskega jezika, in to z jasno zavezo, da ga uskladimo z vidika rabe tudi s posebnim pravilnikom," je poudarila. Kulturnemu ministru Tonetu Peršaku se zdi izjemno pomembno, da ima slovenski študent pravico poslušati predavanja v maternem jeziku. A prav tako se mu zdi pomembno, da lahko posluša predavanja tudi v angleškem jeziku, če univerza to ponuja. Ne enega ne drugega ne razume akademik Janez Orešnik, ki možnosti, da bodo slovenski profesorji učili slovenske študente v tujem jeziku, ostro nasprotuje. Boji se, da bo slovenski jezik izginjal iz javne rabe, opozoril je, da je iz znanosti že izginil pisni jezik. "Taki poteki, pravimo jim učinek padajočih domin, se skoraj ne dajo preprečiti, lahko pa se zavirajo. Vsekakor pa je boljše, da umikanja slovenščine ne pospešujemo še namerno."
Rektorji podpirajo novelo o visokem šolstvu
Že pred tem posvetom je novelo zakona o visokem šolstvu podprla rektorska konferenca. Sporočila je, da možnost predavanja v angleščini na slovenskih univerzah v ničemer ne zmanjšuje pomena uporabe slovenskega jezika. A prorektorja mariborske univerze Marka Jesenška moti veliko predvidenih izjem. Po njegovem so bila premalo upoštevana mnenja pravih strokovnjakov. Če ne bo nekega dogovora, napoveduje referendum o rabi učnega jezika v visokem šolstvu.
Peticijo za vsestranski razvoj slovenskega jezika podpisalo več kot 8.500 ljudi
Pobudo za razpravo v državnem svetu je dalo Slavistično društvo Slovenije, ki je prepričano, da gre predlagana rešitev v noveli zakona o visokem šolstvu v smer slabšanja položaja slovenščine kot učnega jezika. Ustvarilo je tudi spletno peticijo za vsestranski razvoj slovenskega jezika, ki jo je podpisalo že več kot 8.500 ljudi. Uvajanju angleščine v slovensko visoko šolstvo prav tako odločno nasprotujejo v programskem odboru Toporišičevo leto. To primerjajo celo z narodnim izdajstvom in odpovedjo slovenstvu. Prepričani so, da gre za odpiranje vrat anglifikaciji na vseh področjih javnega življenja.
Razprave se vrstijo ...
Izmenjavo stališč o tem vprašanju sta pred kratkim pripravila tudi Inštitut Nova revija in spletni magazin Časnik. Glavno sporočilo je bilo: Zavzemanje za kar najbolj širok pretok znanj in tudi za večjezikovno znanstveno komunikacijo v visokošolskem in raziskovalnem prostoru je več kot dobrodošlo, a ne za ceno hkratne odslovitve slovenščine.
