V ljubljanski stolnici odkrili spominsko ploščo ob 25. obletnici konca oboroženih spopadov v vojni za samostojno Slovenijo
Slovenija | 07.07.2016, 22:55
V stolni cerkvi sv. Nikolaja je apostolski nuncij v Republiki Sloveniji msgr Juliusz Janusz daroval sveto mašo ob 25. obletnici konca oboroženih spopadov v vojni za samostojno Slovenijo.
Med pridigo je zbrane nagovoril stolni župnik Jože Plut. Sv. maši je sledilo odkritje spominske plošče Tablo sta odkrila predsednik Združenja za vrednote slovenske osamosvojitve Aleš Hojs in Jože Plut. Apostolski nuncij msgr. Janusz je spominsko ploščo blagoslovil. O tem, kako je prišlo do te table, je spregovoril državni sekretar Igor Senčar. Preko poezije je ljubezen do domovine izrazil Tone Kuntner. Janez Janša, ki je bil leta 1991 na položaju obrambnega ministra Republike Slovenije, pa je spregovoril o osamosvojitvi.
Plut: Če drugi prinašajo sovraštvo, prinesimo ljubezen
„Petindvajset let naše državne samostojnosti in demokracije sovpada z letom usmiljenja. Jedro naše vere, iz katere izhajajoče vrednote še odsevajo v slovenski žlahtni tradiciji, lahko doumemo v naslednji misli: Naš Bog je človeka ljubeči Bog! V človeku, ki ga »kot lastno podobo« Bog ljubi celo do poistenja in učlovečenja, do smrti, vstajenja in vnebohoda, krščanska civilizacija črpa moč za svoj spoštljiv pogled na človeka – živega in mrtvega, za svoj odnos do sočloveka, ki ne išče sovražnika, ampak ga celo ljubi … Cerkev zato pokopava vse, moli za vse: mrtve in žive – tudi za oblastnike, pa, če so ji všeč ali ne … V Božjih očeh je vsak človek človek, ki ga ima Bog rad in zasluži ljubeče spoštovanje in priložnost,“ je v pridigi dejal stolni župnik Plut. Dodal je, da je morda res čas, da spoznamo, kako je Bog skrbel za nas in kako so mnogi naši predniki skrbeli za žlahtne vrednote naše očetnjave, za domovino in slovensko krščansko kulturo veliko žrtvovali in zanjo tudi umirali.
„V to slovensko družbo smo, povabljeni prinesti tisto, česar drugi ne prinašajo. Če drugi prinašajo sovraštvo, prinesimo ljubezen; če se drugi kitijo z lažjo, prinesimo resnico; če je odlika drugih nesramnost in klevetanje, prinašajmo sproščenost in pozitivnost; če eni prinašajo le zakonitost, ji mi dodajmo pravičnost, usmiljenje in ljubezen. Nobena človeška skupnost, ki si kot perspektivo svojega obstoja ne zastavi skupnega dobrega za vse in si kot temelj ravnanja ne zastavi resnice, pravičnosti, usmiljenja in ljubezni, nima lepe in dolge prihodnosti. Drugačnost ravnanja v ... je za sleherno družbo nujna. Če delamo le to in tako, kar delajo drugi … v čem je potem še smisel … Tudi pomnik, ki ga bomo po maši odkrili in blagoslovili je narejen v tem duhu,“ je poudaril Plut.
Spominska plošča, ki jo je nuncij Janusz blagoslovil po maši v zadnjem delu stolnice, ob vhodu na kor, po besedah Senčarja izraža zahvalo Bogu za zmago v osamosvojitveni vojni ter ohranja spomin na tiste, ki so gradili slovensko krščansko izročilo, ki so v preteklosti, tudi v času treh totalitarizmov, padli za domovino, pa tudi na tiste, ki so ubranili plebiscitarno voljo slovenskega naroda za suvereno državnost, neodvisnost, demokratičnost, svobodo, pravičnost in mir.
Obrambni minister leta 1991, predsednik SDS Janša pa je v nagovoru ob odkritju plošče dejal, da današnji dan ne obhajamo samo konca oboroženih spopadov, pač pa tudi dan, ko je Slovenija zmagala. "V tem času so pogumni možje in fantje držali usodo odločitve za samostojnost v svojih rokah ter to odločitev tudi obvarovali." Da se ni ponovila tragična zgodovina v obliki bratomorne vojne so po njegovih besedah pripomogle žrtve osamosvojitvene vojne. "Ta cena je še vedno zelo visoka za tiste, ki so izgubili svoje drage," je dejal Janša navedel Cankarjeve besede: "Nobena solza ni bila zaman in nobena kaplja krvi ni bila zastonj." Janša se je posebej zahvalil duhovnikom, za kar, kot je dejal, do sedaj še ni imel prave priložnosti. "Veliko slovenskih duhovnikov, ki so bili vpoklicani v Teritorialno obrambo, je takrat žal pokopavalo tiste, ki so v vojni padli. Te slike so v veselje ob prevladi v spopadu prinašale žalost." Janša je poudaril, da je duhovna pomoč, "ki je v tistem času prišla spontano, omogočala, da so se tisti, ki so držali usodo domovine v svojih rokah, čutili povezane, in da je bil klic domovine še nekaj več od zgolj zemeljskega." Zato je po besedah Janše prav, "da takšen pomnik odkrivamo tudi na tem posvečenem kraju", saj je, kot je dejal, "pomnik dokaz povezanosti, ki je pred 25 leti prevevala slovensko krščansko občestvo kljub temu da takratnemu nadškofu Alojziju Šuštarju niso dovolili slišnega blagoslova slovenske lipe".
