Poslanci se strinjajo: Pregon bančne kriminalitete mora ostati prioriteta

Slovenija | 02.07.2016, 10:45

Problematika odkrivanja in pregona kaznivih dejanj bančne kriminalitete je bila tema izredne seje državnega zbora v preteklem tednu. Zahtevali so jo poslanci SDS in nepovezani poslanci, ki so predlagali tudi nekatere sklepe. Ker jih je že prej zavrnil pristojni parlamentarni odbor, glasovanja po več kot šestih urah razprave ni bilo.

Vinko Gorenak iz največje opozicijske stranke je ocenil, da se morajo poslanci strinjati, da so kazniva dejanja bančne kriminalitete ena večjih težav Slovenije, saj je v bančni luknji izginilo pet milijard evrov. Kritičen je bil, ker je večina menila, da vladi ni treba pripraviti analize razmer, ki bi bila podlaga za načrt ukrepov. "Včasih so rekli, da sta tisti, ki denar krade, in tisti, ki vrečo drži, enaka. Ampak jaz mislim, da ste vi zraven, da je koalicija sestavni del načrtnega nepreiskovanja ali slabega preiskovanja bančne luknje in vse kriminalitete na to temo."

Pravosodni minister Goran Klemenčič se je strinjal, da država ni bila uspešna pri odpravljanju tveganj, ki so privedla do nastanka bančne luknje, še vedno ni povsem uspešna pri pregonu, a zagotovil je, da to področje ostaja prednostno. "Že jeseni bo ministrstvo za pravosodje pred ta častitljivi zbor preneslo nove spremembe Zakona o kazenskem postopku, ki bo poskušal odgovoriti na določene izzive. Upam, da bomo zopet obudili razpravo o Zakonu o sistemskih preiskavah. In najpozneje jeseni bo vlada sprejela tudi odločitev ali je mogoče optimizirati delovanje specializiranih oddelkov sodišč."

V SMC so ugotavljali, da je bančna kriminaliteta gospodarstvu in davkoplačevalcem povzročila nenadomestljivo škodo, ki najverjetneje ne bo nikoli povsem povrnjena. Kljub temu so prepričani, da organi pregona svoje delo opravljajo odgovorno in strokovno. Da je strošek bančne sanacije med drugim posledica kaznivih dejanj bančne kriminalitete, so se strinjali v SD. Ob tem so dodali, da se zaradi izredne zahtevnosti primerov po njihovem mnenju v javnosti pogosto neupravičeno ustvarja vtis, da se na tem področju ne dogaja nič. V DeSUS menijo, da je obstoječi načrt ukrepov za preiskavo bančne kriminalitete dober.

V N.Si so nastanek bančne luknje pripisali pomanjkljivemu nadzoru Banke Slovenije in pomanjkljivi zakonodaji. "Apeliramo na takojšnje inkriminiranje sistemske korupcije in vseh njenih pojavnih oblik. V nasprotnem primeru namreč tudi odgovorni za nastanek druge bančne luknje za svoje dejanja in odločitve ne bodo odgovarjali," je bila jasna poslanka N.Si Iva Dimic. Nepovezani poslanec Bojan Dobovšek se je vprašal, kje je odškodninska in položajna odgovornost odgovornih za bančno luknjo, saj ti po njegovem mnenju v družbi še vedno zasedajo vodilne položaje. Da je tako, je po njegovem kriva tudi vlada, ker ne sodeluje s poslanci in ne podpira njihovih dobrih predlogov.