Štefan IskraŠtefan Iskra
Andrej NovljanAndrej Novljan
Meta PotočnikMeta Potočnik
Helena Škrlec (foto: Osebni arhiv)
Helena Škrlec

Pregled domačih dogodkov od 24. junija do 1. julija 2016

Slovenija | 02.07.2016, 04:01

Prejšnji konec tedna je bil pri nas še posebej prazničen, saj smo se spominjali, kako smo pred četrt stoletja dobili svojo državo. Cerkev v Sloveniji se te dni veseli novih duhovnikov. Čeprav smo zakorakali v počitniški čas, še ni nastopilo obdobje kislih kumaric. Razgreto ozračje tako v politiki kot gospodarstvu so nekoliko pohladila obdobja deževnega vremena, a ponekod so neurja povzročila tudi nekaj nevšečnosti.

Dan državnosti

Verniki smo srebrni jubilej naše države praznovali s svetimi mašami za domovino. Pred tem smo molili zanjo - tako pri devetdnevnici kot tudi med 24-urno pobudo, pri kateri so poleg katoličanov sodelovali še evangeličani, pravoslavni in muslimani. Sklenili smo jo prav na predvečer dne, ko je Slovenija dopolnila 25 let. Takrat je bila tudi slovesnost v ljubljanski stolnici, k njej so prišli predstavniki političnega, družbenega in verskega življenja. Vodil jo je predsednik Slovenske škofovske konference, novomeški škof Andrej Glavan. Zbrane je po evangeliju nagovoril ljubljanski nadškof metropolit Stanislav Zore. Vse je povabil, naj bomo veseli in hvaležni. Veseli, ker imamo radi svojo državo, in hvaležni, ker smo pred četrt stoletja doživeli milostni trenutek. A priznal je tudi, kako smo pozabili, da je premalo državo samo osamosvojiti, treba jo je tudi zgraditi. "Premalo je spremeniti družbeni sistem in demokracijo zapisati v temeljne zakone države. Demokracijo je treba zgraditi v mišljenju in v vedenju državljanov. To pa je zahtevnejši proces kot vzpostaviti in zavarovati njene meje. Mi pa smo, namesto da bi gradili državo in demokratično razmišljanje trdno zasidrali v življenje ljudi, začeli na državo gledati kot na fevd, morebiti celo kot na vojni plen, ki si ga je treba razdeliti in čim več koristi pridobiti zase in za svojo skupinico somišljenikov, da ne rečem pajdašev." Vsi, ki so plenili in to omogočili, po besedah nadškofa Zoreta nosijo moralno in zgodovinsko odgovornost. Kot je dodal, moramo zato začeti zidati na skali, to je na temeljni enakosti vseh pred Bogom in pred zakonom ter na temeljnem dostojanstvu vsakega človeka. Pri tem bogoslužju so vsi slovenski škofje prvič skupaj slovenski narod in državo posvetili Marijinemu brezmadežnemu Srcu. "Bog živi samostojno in demokratično Slovenijo, vse njene ljudi in njene Cerkve." To pa je pri sveti maši za domovino v ljubljanski stolnici dejal predsednik prve slovenske vlade Lojze Peterle. Kot je dodal, smo pred 25 leti doživeli veliko milost.

Na dan državnosti je bila sveta maša za domovino tudi v slovenskem narodnem svetišču na Brezjah. Daroval jo je ljubljanski pomožni škof Anton Jamnik. V pridigi je poudaril, da pred Bogom ni delitve na naše in vaše. Naš narod je priporočil Mariji Pomagaj, da v nas ne bi bilo malodušja, ampak da bi bili pogumni in bi poživili svojo vero. "Nobene nostalgije in jamranja. Spominjanje je vedno spodbuda, da danes živimo v žaru, lepoti biti, da živimo v samostojni Sloveniji. Ta jubilej je tako kot v zakonu, duhovništvu, samostanu lahko priložnost, da poživimo, utrdimo prvotno ljubezen. Naši državi želimo blagoslova, miru, sodelovanja, spoštovanja, predvsem pa, da bi znali odkrivati lepoto okrog nas, lepoto bivanja, ljudi, sodelavcev, narave, zgodovinskega trenutka, v katerem smo. Vse to naj nas poveže v močno trdno občestvo. Ko smo pri Mariji Pomagaj, potem se nimamo česa bati."

Škof Glavan je ob robu praznovanja novinarjem povedal, da smo imeli Slovenci pred 25 leti velika pričakovanja in ponos, ki so pozneje začeli plahneti. Razlog vidi v preveliki neenotnosti, različnih škandalih in korupciji, zaradi česar so državljani počasi izgubili zaupanje v državo. Kljub temu je prepričan, da moramo biti na domovino ponosni. "Držati bi se morali osnovnih človeških vrednot, ki so hkrati krščanske. Iskrenost, delavnost poštenost so tiste lastnosti, na katerih moramo graditi skupno življenje, drugače nimamo prihodnosti."

Na osrednji slovesnosti ob 25-letnici Slovenije v Ljubljani je zbrane nagovoril predsednik države Borut Pahor. Kot je poudaril, je bila lepota osamosvojitve v tem, da je ljudi vključevala, ne izključevala, kar je bistveno in velja tudi za naše prihodnje izzive. »Ne bo lahko. Bo pa lepo. Lepo bo ustvariti nekaj kar bodo mogli tudi naši otroci in vnuki sprejeti kot miren, varen in srečen dom. Imamo izkušnje. Imamo voljo. Imamo vizijo. Ni takih problemov in težav, ki jih ne bi mogli rešiti, če bomo sodelovali in če bomo dovolj povezani. Potrebujemo dialog, sodelovanje in zaupanje.«

Dan državnosti so slovesno zaznamovali tudi v državnem zboru, še ena slovesnost, tudi v Ljubljani, je bila prav na praznik. Prišlo je več tisoč ljudi s številnimi slovenskimi zastavami. Zbrane sta nagovorila predsednik Združenja za vrednote slovenske osamosvojitve Aleš Hojs in predsednik SDS Janez Janša. Prvi je opozoril, da pomlad, ki se je začela ob osamosvojitvi Slovenije, ni in ne bo nikoli končana, saj pot pomladi vedno znova zahteva dodatna prizadevanja. Prizadevanj, da našo domovino naredimo boljšo, po njegovih besedah ni nikoli dovolj, zato je vse pozval, naj verjamemo v slovensko pomlad. Janša je osamosvojitev označil za edino vrednostno središče Slovencev, saj nas je združilo, zato ga po njegovih besedah ne smemo rušiti. "Verjamem, da je hiša slovenske države postavljena na skali, da so naši temelji toliko trdni, da tudi povodnji, ki se napovedujejo, ne bodo ogrozile bivanja slovenskih rodov v tej hiši."

Srebrni jubilej naše države je odmeval tudi na 23. Taboru Slovencev po svetu. V Zavodu svetega Stanislava v Šentvidu v Ljubljani ga je prejšnji konec tedna pripravilo Izseljensko društvo Slovenija v svetu. Začel se je s sveto mašo v zavodski cerkvi, ki jo je daroval škof Jamnik. Po kulturnem programu je ta skupaj s predsednikom in obrambnim ministrom prve slovenske vlade, Peterletom in Janšo, sodeloval na okrogli mizi o 25. obletnici slovenske osamosvojitve. Vsi trije so na njej skušali osvetliti prispevek rojakov zunaj naših meja v takratnem prelomnem trenutku. "Domovina ni omejena na meje države Slovenije. Domovina je tam, kjer živimo Slovenci. Ena domovina smo," je dejal škof Jamnik. "Hvaležen sem, ker so bili Slovenci po svetu kljub strankarskim razlikam sposobni vztrajati pri skupnih imenovalcih. Pomembno se mi zdi, da so držali kontinuiteto državotvorne ideje," je poudaril Peterle. "Če idej svobode in demokracije, zametkov slovenske državnosti ne bi ohranjali in živeli v zamejstvu in izseljenstvu, je veliko vprašanje, če bi bilo na konceptualni ravni mogoče narediti to, kar se je potem naredilo v 57. številki Nove revije, v pisateljski ustavi, v raznih programih, ki smo jih pisali, ko so nastajale nove zveze, nove demokratične sile," je bil jasen Janša.

Ob praznovanju četrt stoletja Slovenije so se vrstili tudi ostali dogodki. Predsednik Pahor je med drugim sprejel svojce padlih pripadnikov Teritorialne obrambe in ministrstva za notranje zadeve ter civilnih žrtev in ranjenih v vojni za našo državo. S častnim znakom svobode je odlikoval pripadnike drugega izvidniškega voda tridesete razvojne skupine Teritorialne obrambe. Vod, ki mu je v vojni za Slovenijo poveljeval Tone Krkovič, je odlikovanje prejel za izjemne zasluge pri obrambi svobode in uveljavljanju suverenosti naše države.

Cerkev med nami

V minulem tednu smo obhajali slovesni praznik svetih apostolov Petra in Pavla, ki je bil tudi dan mašniških posvečenj. V naši krajevni Cerkvi smo se tokrat veselili 15 novomašnikov. V ljubljanski stolnici je nadškof Zore v duhovnike posvetil Bernarda Rožmana, Simona Viranta in brata Boštjana Horvata. Pozval jih je k pogumnemu oznanjevanju resnice, ki je Kristus, še posebej naj jo oznanjajo slepim in gluhim v duhu. "Ne bojte se, da boste pot kazali gluhim in slepim. Takšnim oznanjajte Jezusa Kristusa." V mariborski stolnici je tamkajšnji nadškof metropolit Alojzij Cvikl v duhovnika posvetil Robija Sekavčnika, v celjski stolnici je zakrament mašniškega posvečenja prejel Gregor Majcen, v koprski Janez Jurij Arnež. Naj postanejo in ostanejo Kristusove priče je murskosoboški škof Peter Štumpf priporočil Matjažu Muršiču Klenarju, salezijancu Mitji Francu in minoritu patru Antonu Borovnjaku. "Za vse velike reči je potrebno imeti pogum. Velike reči ne nastanejo slučajno. Potrebna je odločitev. Če ni odločitve, ni razvoja. Duhovnik ne more in ne sme služiti eliti, ki se utrjuje na krivičnosti. Duhovnik ne more in ne sme vstopati v lobije, ki strežejo nemoralnim in sebičnim interesom. Z duhovniškim posvečenjem duhovnik pripada samo Kristusu in nikomur drugemu," je poudaril škof Štumpf. Že v soboto je škof Glavan v novomeški stolnici posvetil štiri novomašnike: Mateja Gnidovca, Boštjana Goriška, Štefana Hosto in Romana Ivanetiča. V juniju je bil en novomašnik že posvečen v izseljenstvu, eden je zakrament mašniškega posvečenja prejel v redovni hiši križniškega reda v Ljubljani.

Izšel je slovenski prevod posinodalne apostolske spodbude papeža Frančiška o družini Radost ljubezni. "Toliko lepega, kot je tukaj napisanega o zakramentu in vzvišenosti ljubezni, to je res poezija, nikjer ne bodo dobili," meni škof Glavan. Sveti oče je v dokumentu poudaril konkretne spodbude za zakonce, zapisal je tudi nasvete za vzgojo otrok.

Zahvalna sveta maša ob tretji obletnici pontifikata zdajšnjega papeža pa je bila v minulem tednu v ljubljanski stolnici. Daroval jo je apostolski nuncij v Republiki Sloveniji Juliusz Janusz. "Veselimo se in zaželimo svetemu očetu Frančišku mnogo let na sedežu svetega Petra. Zaželimo mu Božji blagoslov in močno podporo Marije, Matere milosti." V pridigi je med drugim orisal diplomatske odnose med Vatikanom in Slovenijo ter pot, ki jo je bilo treba prehoditi, da je apostolska nunciatura v naši državi le dočakala svoje prostore. Opozoril je, da ta ni bila lahka. Na vrtu apostolske nunciature je nato blagoslovil doprsni kip svetega papeža Janeza Pavla II., ki mu ga je pred petimi leti podaril nadškof v Gdansku.

Politika in gospodarstvo

Arbitražno sodišče v Haagu, ki naj bi določilo mejo med Slovenijo in Hrvaško, je sklenilo, da je naša država kršila sporazum, a ne tako, da bi Hrvaška lahko odstopila ter da ne bi mogla biti sprejeta neodvisna in nepristranska končna razsodba. Kot je sporočilo, bo nadaljevalo postopek. A slovenski zunanji minister Karl Erjavec se je zaradi zapletov vseeno odločil ponuditi odstop. V koalicijskih strankah so bili v odzivih zmerno previdni. V opozicijskih strankah medtem dvomijo, da Erjavec misli resno.

Za odstop se je odločil tudi prvi mož SDH Marko Jazbec. Tako je presenetil pred skupščino, na kateri naj bi delničarji odločali o menjavi treh nadzornikov v Luki Koper. Ta točka je bila nato umaknjena z dnevnega reda. Delavci v Luki Koper so se vseeno odločili za protest in z delovnimi stroji zablokirali vhod vanjo. V svoje zahteve po normalizaciji razmer, ki so jih izrekali že na shodu sredi tedna, so vključili še umik ministra za infrastrukturo Petra Gašperšiča. Tega, kot kaže, čaka interpelacija. Da jo bodo podprli, so med drugim napovedali v N.Si.

V bližini Brežic se je zgodil že tretji napad v zadnjih dveh letih, ki je zahteval življenje policista. Zabodel ga je 22-letni državljan Nemčije, ki naj bi bil duševni bolnik in si je nato sodil sam. "Zadnji tragični dogodek kaže, kako nevarno je policijsko delo. Policisti nikoli ne vedo, kdaj se bo povsem običajen postopek spremenil v ogrožujočega." Tako je v pogovoru za naš radio menil profesor na Fakulteti za varnostne vede Branko Lobnikar. Na policiji in notranjem ministrstvu so pretreseni, sindikalisti v policiji se bojijo, da bo le še huje. Generalni direktor policije Marjan Fank je v odzivu dejal, da stoodstotne varnosti policistov ni mogoče zagotoviti, a tveganje bi lahko bilo manjše. Lobnikar je za Radio Ognjišče še dodal: "Seveda je mogoče zmanjšati stopnjo tveganja, če policiste usposabljamo za točno takšne situacije. A ne moremo jih preprečiti, saj nimamo vpliva na vedenje ljudi, ki napadejo."

Pahor pa je pohitel. Le dan po posvetih z vodji poslanskih skupin je sporočil imeni kandidatov za nova ustavna sodnika. V imenovanje je predlagal Špelco Mežnar in Marka Šorlija. Ocenjuje, da oba uživata široko podporo v državnem zboru. Tam naj bi o njiju odločali že na julijski redni seji. Glasovanje bo tajno, izbrana bosta, če ju bo podprla večina parlamenta.

Kultura in družba

V 92. letu je umrl akademski slikar, grafik in kipar Vladimir Makuc. Veliko je razstavljal doma in v tujini ter prejel vrsto nagrad, med njimi malo in veliko Prešernovo nagrado, Jakopičevo in Župančičevo nagrado ter glavno nagrado na bienalu slovenske grafike. Lani ga je predsednik države odlikoval s srebrnim redom za zasluge.

Turistična agencija Kompas, s katero so se počitnikarji Radia Ognjišče v preteklem tednu mudili na Siciliji, letos praznuje 65 let. Sedež ima v Sloveniji, a je v lasti hrvaške skupine Adriatica, ki je od lani v večinski lasti koncerna Agrokor. Kompasova mednarodna mreža je sestavljena iz dvajsetih podjetij, po podatkih agencije se za njihove storitve letno odloča več kot 180 tisoč potnikov.

Šport

V športu je tudi doma trenutno najbolj v ospredju nogomet. Ekipi Domžal in Gorice sta začeli evropsko sezono. Domžalčani so v prvi tekmi prvega kroga kvalifikacij za evropsko ligo doma premagali andorsko zasedbo Lusitanos s 3:1, Goričani so v Izraelu izgubili proti Maccabiju Tel Avivu z 0:3.

Še pred tem so bili izžrebani tekmovalni pari nove sezone državnega nogometnega prvenstva. Olimpija bo v obrambo naslova državnega prvaka krenila proti Celju, podprvaki iz Maribora se bodo pomerili s Koprom, Velenje čaka tekma s Krškim, Domžale Radomlje, Gorica bo igrala z Aluminijem. Nogometni zmaji in nogometaši v vijoličastih dresih se bodo na večnih derbijih srečali štirikrat.

Nogometaši Rudarja bodo v novo ligaško sezono vstopili z novim glavnim trenerjem. Sprva predstavljeni in imenovani srbski strateg Milovan Rajevac se na klopi knapov ni zadržal niti mesec dni. Nastalo vrzel v Velenju bo zapolnil njegov rojak Slobodan Krčmarević.

Celjska Arena Petrol je bila v minulem tednu prizorišče prave nogometne poslastice. Moštvo Celtica iz Glasgowa se je na prijateljskem srečanju pomerilo z moštvom iz knežjega mesta. Izid je bil neodločen - 2:2. Nogometaši škotskega velikana so pri nas od preteklega ponedeljka, v štajerski prestolnici, kamor so prišli na poletne priprave, bodo še v prihajajočem tednu. V tem času bodo med drugim odigrali pripravljalni tekmi z Olimpijo in Mariborom.

Od evropske lige se je medtem poslovila slovenska ženska odbojkarska reprezentanca. V dveh polfinalnih obračunih je bila od nje boljša Slovaška.

Še naprej pa navdušuje slovenski motokrosist Tim Gajser. Prejšnji konec tedna je dobil veliko nagrado Lombardije. Na dirki za svetovno prvenstvo je v razredu MXGP v skupnem seštevku močno povečal prednost.

Slovenija
Predstavniki različnih cerkva po bogoslužju v evangeličanski cerkvi v Ljubljani (photo: Vatican media) Predstavniki različnih cerkva po bogoslužju v evangeličanski cerkvi v Ljubljani (photo: Vatican media)

Predolgo smo bili razdeljeni

Smo v tednu molitve za edinost med kristjani. Pri kapucinih v Celju bo nocoj ekumensko besedno bogoslužje, ki se ga bodo udeležili škof Maksimilijan Matjaž, evangeličanski škof Leon Novak, ...

Škof Anton Jamnik pred invaguracijo predsednika Donalda Trumpa (photo: osebni arhiv) Škof Anton Jamnik pred invaguracijo predsednika Donalda Trumpa (photo: osebni arhiv)

Kaj bo škof Jamnik podaril Trumpu?

Oči svetovne javnosti so danes uprte v Washington, kjer bo republikanec Donald Trump prisegel na položaj predsednika ZDA, ki ga je zasedal že med letoma 2017 in 2021. Slovesnosti bodo potekale ves ...

Dr. Bogomil Ferfila in dr. Božo Cerar z novinarko Heleno Križnik (photo: Rok Mihevc) Dr. Bogomil Ferfila in dr. Božo Cerar z novinarko Heleno Križnik (photo: Rok Mihevc)

O miru po Trumpovo in še čem…

Donald Trump je že prvi dan svojega drugega mandata na čelu ZDA podpisal vrsto izvršnih odredb in ukazov. Če bo izkoristil minimalno prevlado republikancev v kongresu, lahko marsikaterega uzakoni, ...

Študentka Ema (photo: Rok Mihevc) Študentka Ema (photo: Rok Mihevc)

Ko družbena omrežja služijo izobraževanju

Družbena omrežja lahko kot platformo uporabljamo tudi za izobraževanje in širjenje koristnih informacij. Tega se zaveda tudi študentka medicine na Medicinski fakulteti v Ljubljani Ema. S svojim ...