Pred četrt stoletja se je začela desetdnevna vojna za Slovenijo

Slovenija | 27.06.2016, 15:38

Pred 25 leti se je v Sloveniji začela desetdnevna vojna, s katero je naša država zavarovala svojo samostojnost. Prve enote Jugoslovanske ljudske armade so iz vojašnic krenile že nekaj ur potem, ko je na Trgu republike v Ljubljani 26. junija 1991 potekala osrednja proslava, med katero je bila razvita nova slovenska zastava. Cilj Jugoslovanske ljudske armade je bil zasesti mejne prehode, letališče Brnik ter uničiti radijske in televizijske oddajnike, a ji ni uspelo. Uspešno so se ji uprle enote Teritorialne obrambe in policije.

Nekaj številk, povezanih z vojno za Slovenijo, je na proslavi Za mojo Slovenijo predstavil obrambni minister prve slovenske demokratične vlade Janez Janša. "Jugoslovanska ljudska armada je agresijo na Slovenijo začela z enotami, ki so skupaj štele 22 tisoč vojakov, častnikov in podčastnikov. V tej vojni je imela 48 mrtvih in 116 ranjenih, enote Teritorialne obrambe so v spopadih zajele 2663 njenih pripadnikov, medtem ko jih je prostovoljno na slovensko stran prebegnilo več kot 3000. Od 22 tisoč pripadnikov agresorske armade jih je v sedmih dneh spopadov izgubila skoraj 6 tisoč ali več kot četrtino. Enote teritorialne obrambe so imele v tem času 9 mrtvih in 44 ranjenih, slovenska policija 4 mrtve." Janša je spomnil, da je v vojni za Slovenijo zmago stkalo več odločilnih dogodkov, pri čemer je kot najpomembnejšo akcijo omenil zavzetje skladišča Jugoslovanske ljudske armade v Borovnici 28. junija 1991. Poudaril je tudi, da je pogum Slovencev takrat občudoval ves svet.

Predsednik prve slovenske demokratične vlade Lojze Peterle se iz časa desetdnevne vojne za Slovenijo ne spominja strahu. "Spominjam se pripravljenosti. Ni bilo enostavno," je Peterle dejal na okrogli mizi na Taboru Slovencev po svetu.

Na njej je sodeloval tudi škof Anton Jamnik, ki je bil v obdobju osamosvajanja naše države tajnik nadškofa Alojzija Šuštarja. Zbranim je zaupal več dogodkov iz časa med vojno za Slovenijo. "29. junija, na praznik Petra in Pavla, je bilo posvečenje. Takrat je v semenišče, kjer je bilo kosilo, pritekel predsednik skupščine in nadškofa prosil, naj naredi, kar je mogoče, saj bodo bombardirali Ljubljano, Maribor in ostala večja mesta. Nadškof je prekinil kosilo, odšli smo na nadškofijo in začeli pošiljati fakse. Na stotine faksov." Dan pozneje, torej 30. junija 1991, je škof Jamnik med sveto mašo v ljubljanski stolni cerkvi, ki jo je daroval nadškof Šuštar, izvedel za napad na prestolnico. "Zmrazilo me je. Odšel sem do nadškofa in mu dejal, da je treba prekiniti mašo, saj je župnik prišel povedat, da bo napad na Ljubljano. Nadškof mi je rekel: Tone, ne boj se. V Božjih rokah smo!" Kot je še dodal škof Jamnik, je nadškof Šuštar med vojno za Slovenijo, takoj ko je bilo mogoče, poromal k Mariji Pomagaj na Brezje in se ji priporočil.