Akademik prof. dr. Janko Kos
Kos o prispevku akademske in kulturne sfere pri osamosvajanju Slovenije
Slovenija
Na prelomu devetdesetih let prejšnjega stoletja so bili izjemno močni državotvorni spodbujevalci razni akademiki in kulturniki. Ker je šlo za različne ljudi, je tudi njihov prispevek različen, je za naš radio ocenil literarni zgodovinar, teoretik in kritik Janko Kos.
Kos je spomnil, da so mnogi pisatelji, ideologi in filozofi med drugim dejavno sodelovali pri pisanju slovenske ustave. A že pred tem sta po njegovem mnenju naša akademska in kulturna sfera pripravljali to, kar je na koncu vodilo v samostojno in neodvisno Slovenijo. "Slovenska duhovna kultura je bila v teh desetletjih tista, ki se je že osvobodila pritiska ideologije totalitarizma. Gradila je drugačne umetniške in tudi filozofske svetove. Vsi vemo, kdo so ljudje, ki so iz tega zrasli. To so ljudje, ki so bili tudi politično zraven pri osamosvojitve leta 1990 in leta 1991." Vsi, tako svobodomisleci kot katoličani, so pripravljali ta velik dogodek, njihov prispevek je bil, tako Kos, močan.
V pogovoru za Radio Ognjišče je opozoril tudi na vlogo Jožeta Pučnika. Kot je ocenil Kos, je bil Pučnik tako zunanji motor vsega dogajanja kot tudi duhovni navdihovalec. "On je prvi najbolj centralno domislil, zakaj Slovenci potrebujemo samostojno državo, zakaj moramo iz Jugoslavije in kaj moramo zgraditi." Med Pučnikovimi idejami se zdi Kosu za današnje politične razmere pomembna tista, o političnem sistemu, v katerem mora biti neko ravnotežje med pozicijo in opozicijo. "Poudarjal je pomen politične opozicije, strankarske opozicije, ki mora biti močna in hkrati nadzorovati vladajočo elito. Ta njegova ideja je še danes absolutno aktualna in ji moramo pripisati vso pozornost."
