Zbornik Zasebno šolstvo za skupno dobro.
Pomen zasebnega šolstva za skupno dobro
Inštitut za raziskovanje in evalvacijo šolstva je izdal zbornik z naslovom Zasebno šolstvo za skupno dobro. Zbornik združuje pa prispevke avtorjev, ki z vidika izkušnje in poznavanja podajajo odgovor na aktualno dilemo financiranja zasebnih osnovnih šol, ki je nastala po odločitvi Ustavnega sodišča v začetku leta 2014.
Zbornik Zasebno šolstvo za skupno dobro so predstavili na Osnovni šoli Alojzija Šuštarja v Zavodu sv. Stanislava. Po več kot enem letu omenjeno področje še vedno ni urejeno in izkazalo se je celo, da si nekateri želijo, da do izpolnitve odločbe Ustavnega sodišča sploh ne bi prišlo. Eden izmed avtorjev in urednikov dr. Roman Globokar je o knjižici, ki je izšla v zbirki Katoliško šolstvo, povedal: „Gre za zbornik, v katerem smo pisali tisti, ki se ukvarjamo z zasebnim šolstvom bodisi kot voditelji ustanov zasebnega šolstva ali pa tisti, ki s strokovne plati spremljajo delovanje zasebnega šolstva. V tem zborniku želimo predstaviti, kako zasebno šolstvo prispeva k skupnemu dobremu naše države. Da ne gre za neko vzporedno šolstvo ali drugačno šolstvo, ki ne bi podpiralo našega skupnega šolskega prostora, ampak gre pravzaprav za obogatitev šolskega prostora, za zasebno iniciativo, za ustvarjalnost, dodano vrednost na področju šolstva in pred tem zasebnim šolstvom res ni potrebno biti nikogar strah.“
Ustavno sodišče je glede financiranja zasebnega šolstva zakonodajalcu naložilo, da v enem letu prilagodi zakonodajo na tak način, da so za splošni šolski program tako zasebne kot državne šole plačane na isti ravni. „Prav daleč tu še nismo prišli. Prišlo je več predlogov s strani SDS, vendar predlog nikoli ni bil sprejet v parlamentarno obravnavo. Ministsrtvo je pred mesecem dni na e-demokraciji objavilo osnutek predloga, na katerega je tudi zveza zasebnih osnovnih šol dala pripombe. Zdaj čakamo, da bo ministrstvo pripravilo predlog, ki bo šel na vlado in potem, upajmo, čim prej v parlament. Obljubljeno je bilo, da bodo spremembe sprejete do začetka novega šolskega leta, vendar za zdaj ne kaže prav dobro,“ je za Radio Ognjišče povedal dr. Globokar. V predlogu je, da bi država, preden bi se odločila, da bo neko zasebno OŠ financirala, bila še neka kakovostna merila, po katerih bi se presodilo, ali ta šola predstavlja dodano vrednost za skupno šolsko področje. „To pa lahko predstavlja zelo odprto polje. Kdo bo odločal, ali neka zasebna šola resnično bogati in predstavlja dodano vrednost. In na osnovi česa bo nek minister ali uradnik na ministrstvu potem odobril določeno šolo ali ne. Mislim, da ti predlogi sprememb niso dovolj domišljeni, utemeljeni, da bi lahko obveljali, zato sam osebno predlagam, da ostane zakon tak, kot je, da pa se izpolni razsodba ustavnega sodišča in da se zasebne OŠ, če izvajajo javnoveljavni program, tudi 100 odstotno financira za program,“ je za radio povedal Globokar.
Direktorica in ustanoviteljica Montessori inštituta Melita Kordeš Demšar je ob predstavitvi zbornika poudarila, da so otroci glede na svoje talente zelo različni, zato se ne morejo vsi šolati po enakem modelu. Zasebni izobraževalni programi po njenih besedah staršem in otrokom nudijo izbiro, seveda pa obvezni deli učnega načrta ob tem niso zanemarjeni.
Starši otrok, ki obiskujejo zasebne šole, so ustanovili tudi civilno iniciativo Bogatimo šolstvo. Po besedah pravnika in soustanovitelja iniciative Mihe Skubica je njihov cilj v zainteresirani javnosti odpravljati predsodke. „Želimo predstaviti resnična dejstva o tem, kaj se v zasebnem šolstvu dogaja,“ je pojasnil Skubic in dodal, da so prav starši otrok iz zasebnih šol tisti, ki prenašajo posledice neuresničevanja ustavne odločbe.
Prisluhnite celotnemu pogovoru o zborniku z dr. Romanom Globokarjem.
