Mleko
15. svetovni dan mleka
Danes mineva 15 let, kar je Organizacija Združenih narodov za prehrano in kmetijstvo 1. junij razglasila za svetovni dan mleka. V tem času smo bili priča vzponom in padcem mlečne pridelave, v zadnjih letih pa je trg mleka postal globalen in globalnim vplivom so povržene tudi vse kmetije, ki mleko pridelujejo.
Po lanski odpravi mlečnih kvot in zaradi ruskega embarga je Evropa preplavljena z mlekom. Ukrepi, za katere se je odločila Evropska komisija, so se izkazali za neučinkovite in vse več evropskih kmetij, še posebej tistih, ki so se v zadnjih letih odločale za nove naložbe, se zdaj duši v dolgovih, ki jih zaradi izjemnega padca odkupnih cen mleka ne morejo odplačevati. Kapitalski trgi za težave večinoma nimajo razumevanja in nemški pridelovalci mleka opozarjajo, da je od leta 2013 propadla že vsaka peta nemška kmetija, ki se je ukvarjala s pridelavo mleka.
Dobri poznavalci dogajanja opozarjajo, da je evropska mlečna kriza prenapihnjena in jo v svoj prid izkoriščajo veliki igralci na trgu evropskega mleka, kjer se pridelava koncentrira na izjemno velikih farmah z industrijskim pristopom pridelave. Zaskrbljujoče je namreč dejstvo, da je lani velika večina mlekarn poslovala pozitivno, statistika po drugi strani kaže, da se maloprodajne cene mleka višajo, odkupne ene mleka pa so za kmete padle 15 centov in več.
Obe dejstvi dejstvo jasno kažeta, da se je vsa cenovni pritisk preusmeril na kmete pridelovalce mleka, ki so nekaj časa nizkim odkupnim cenam botrovali tudi z brezglavim krčenjem stroškov, cena 20 centov za liter ali pa še manj, kolikor dobijo v nekaterih primerih, pa jih dokončno pritiska pod giljotino.
Jasno je, da bodo v tem pogledu največjo škodo utrpele majhne kmetije in vsi tisti pridelovalci, ki mleko pridelujejo na območjih, kjer je kmetijska pridelava zaradi naravnih dejavnikov otežena in so zato stroški pridelave večji.
Današnji svetovni dan mleka torej vzemimo kot klic k razumnosti. Od nas potrošnikov je odvisno, kakšno mleko bomo uživali in kakšno kvaliteto mlečnih izdelkov bomo privoščili našim otrokom. Če se bomo izognili nakupu dampinških mlečnih izdelkov, velikokrat vprašljive notranje kakovosti, ki jih trgovci s ciljem maksimiranja dobička akcijsko ponujajo na policah trgovin in bomo prednost dali domačim, ter zahtevali, da se v korist potrošnikov in pridelovalcev uredijo razmerja v verigi od vil do vilic, bomo čez leto dni lahko današnji dan obeležili z vsaj majhnim optimizmom. V drugem primeru pa se slovenskemu kmetijstvu, katerega paradna panoga je zaradi naravnih danosti prav živinoreja in pridelava mleka slabo piše. Če umre kmetija, pa kmalu umre tudi dežela.
