Jakliča: Ustavni sodniki v primeru delavcev migratnov razsodili napačno
Slovenija | 31.05.2016, 14:44
Spor med delavci migranti in državo še ni rešen. Za zadnjo majsko oddajo "Spoznanje več, predsodek manj" je zadevo komentiral tudi predavatelj na Harvardu, dvakratni doktor Klemen Jaklič. Meni, da so ustavni sodniki z odločitvijo leta 2013 zvezali roke vladi, pri tem na naredili napako, saj niso upoštevali hipotetičnih razlogov, ki pa jih v prid delavcev migratnov ni malo.
Jaklič je uvodoma dejal, da ga ne preseneča, da se nihče ni prijavil na prvi razpis za predsednika Vrhovnega sodišča. Pravi, da ni lahko prevzeti institucije v tako slabi kondiciji. "Še posebej v luči tega, kar se je razkrilo v zadnjih letih. To je gotovo eden od razlogov, da nikomur ne diši to mesto, čeprav bi komu iz kariernih razlogov zelo dišalo in jim gotovo diši, ampak v takšni kondiciji karkoli sprejeti je vseeno nehvaležno."
Nadaljeval je, da kdor bo stopil na mesto sedanjega predsednika sodišča bo gotovo deležen velikih kritik, če bo nadaljeval po poti, ki jo je začrtal dosedanji predsednik Branko Masleša. Opozoril je, da si je v tem mandatu privoščil skoraj vse, kar pa si prihodnji vodja vrhovnega sodišča ne bi smel. "Ko v neki na papirju demokratični republiki dopustiš sodstvu, pa tudi sam sodiš na način, ki je pravzaprav pristranski, ki ga kasneje ustavno sodišče soglasno razglasi za pristranskega, za primer nepoštenega sojenja, je to v pravosodju smrtni greh. Zakaj smrtni greh? Še posebej zato, ker gre na drugi strani za opozicijskega politika in ker je nepristranskost preko izločitev mogoče z lahkoto zavarovati. V takih primerih je najpomembneje ravno zavarovati neodvisnost sodstva in s tem pravno državo."
V zadnjem delu oddaje je Jaklič komentiral razsodbo ustavnega sodišča iz leta 2013 v primeru olajšav, ki so jih imeli tako imenovani delavci migranti. Meni, da je bila odločitev napačna, sprejeta prehitro ali pa se takrat niso zavedali pomena, ki ga bo ta odločitev imela. V odločitvi so ustavni sodniki presodili, da ni stvarnega, razumnega razloga, zakaj bi ta skupina imela olajšavo, drugi pa ne. A Jaklič ugotavlja, da je na področju davčnih zadev široko polje dovoljenega in če obstaja samo hipotetičen razlog, bi sodišče moralo odločiti v prid delavcem migrantom. Med hipotetičnimi razlogi pa je navedel: "Če ste na primer državljan Evropske unije in ste nekje statično ter imate moža ali ženo, ki ni državljan in bi se rad preselil v EU tega skoraj ne moreta storiti, če pa sodite v skupino tistih, ki izvajajo pravice po EU zakonodaji in ste delavec v neki drugi evropski držav potem pa takšen partner avtomatično ima pravico pristopa. Dostikrat se v evropski praksi (tudi praksi sodišča EU v Luxemburgu) spodbuja razlikovanje med situacijami, ko nekdo izvaja te pravice in tistimi, ki ne izvajajo teh pravic. V tem našem primeru tisti, ki so delavci migranti izvajajo pravice po EU zakonodaji in prispevajo k skupni evropski ideji in skupnemu EU proračunu. Tako, da hipotetičen razlog, da bi vlada, zakonodajalec takšno skupino preferirala in spodbujala preko davčnih olajšav obstaja in je popolnoma legitimen in v skladu z Ustavo. Ustavno sodišče je sicer reklo, da ni nobenega legitimnega razloga, jaz sem vam dal en primer."
Jaklič je navedel še nekaj primerov, a izrazil bojazen, da ustavni sodniki svoje napake ne bodo priznali. "Mislim, da bi ustavno sodišče moralo, ne vem ali bo ali ne bo, priznati to napako. Sanirati ta problem. Bojim pa se, da ne bo, ker bi seveda v tem primeru trpela avtoriteta ustavnega sodišča. Ampak pošteno bi bilo tako," je za Radio ognjišče dejal Jaklič, ki tudi ocenjuje, da si predsednik državnega zbora Milan Brglez ne bi smel privoščiti zavrnitve referendumov, ki so jih vložili delavci migranti.
Sicer smo se z Jakličem v oddaji pogovarjali še o mednarodnih priznanjih naše države na začetku samostojne poti, komentiral pa je tudi letno poročilo sodstva za 2015.
