Mladi o zeleni ekonomiji

Slovenija | 09.06.2016, 17:50 Nataša Ličen

Z Gimnazije in srednje šole Rudolfa Maistra Kamnik smo v Dijaški oddaji gostili udeležence letošnjega Mednarodnega mladinskega parlamenta Alpske konvencije, s kratico Ypac. Slovenija se je na tem srečanju predstavila, poleg omenjene šole, še z Drugo gimnazijo Maribor.

Kaj je Ypac? V projektu Ypac je povezanih deset šol iz sedmih držav alpskega sveta – Slovenije, Avstrije, Švice, Nemčije, Francije, Italije in Liechtensteina. Vsako leto na eni izmed šol organizirajo mladinski parlament, letošnje srečanje so pripravili v Italiji. Vrhunec mladinskega parlamenta je generalna skupščina, kjer predstavniki odbora predstavijo svoje delo, izhodišča. Sledil razprava in po njej potem delegati podajo svoje mnenje o predlogih. Eden izmed osrednjih ciljev vsakoletnega srečanja je dognati, kako sprejete sklepe predstaviti širši javnosti in ljudem, ki imajo v rokah škarje in platno, ter kaj bi bilo treba storiti, da od besed preidemo k dejanjem.

Vtisi mladih o letošnjem dogajanju na YPAC-u?

Rubina Viriant: »Krovna tema je bila letos zelena ekonomija. Razpravljali smo o problemu širitve mest, o prenaseljenosti, o ločevanju odpadkov in podobnem. Končne sklepe predstavimo tudi visoki politiki. Informacije želimo razširiti, tudi med javnostjo in znanstveniki. Nekaj sprememb se je v preteklosti že zgodilo, prav zaradi delovanja mladinskega parlamenta. Spremembe potrebujejo svoj čas, toda za nas bi bila velika potrditev, če bi nas družba vzela zares. Z osveščanjem bi morali začeti že pri najmlajših. Saj nas odrasli velikokrat zavajajo s slabim zgledom. Splošna osveščenost o okoljih problemih je premajhna. Ljudje smo preveliki sebičneži, da bi naredili premike. Zato, razmislimo, kaj puščamo za seboj, vse to onesnaženje in gore odpadkov. Glejmo globalno. Lahko bi bili veseli vsake strele, ki trešči, ker s s tem sprosti dodatne koristne ione v okolje. Torej, nikoli niso stvari samo negativne.«

Prof. Rafaela Kužlakar: »Ob določeni temi, ki se nam zdi že poznana in mislimo, da smo že dorekli vse zaključke, nas mladi dostikrat presenetijo s povsem drugačnim pogledom in rešitvami. Ko se z mladimi pripravljamo na parlament, se predhodno srečamo s strokovnjaki iz različnih področij, ki mladim predstavijo določeno temo z več vidikov, da dobijo mladi čim širši vpogled vanjo. Mladi se tako znajo pomeniti med seboj, kaj se lahko uresniči in kaj je morda za zdaj še nekoliko utopično. Parlament je zato dobra iztočnica in izkušnja. Srečanje teče vsako leto v drugi državi, ko država gostiteljica poskrbi za odmevnost v javnosti. Teme mladinskih parlamentov so izbrane skrbno in, da so čim bolj aktualne. Mladim je treba dati priložnost, da povedo svoje ugotovitve. Pri ločevanju odpadkov bodimo temeljiti, morda je to za koga malenkost, toda majhni koraki vodijo do velikih sprememb.«

Pia Berlisk: »Mladi smo prihodnost, velikokrat imamo drugačen pogled na probleme in imamo nek dodaten zagon. Mi smo se ukvarjali s kakovostjo življenja in bivanja v Alpah. Razmišljali smo o ideji, da bi zapuščene hiše v Alpah lahko obnovili in preuredili v stanovanja za mlade družine. Vsaka država predstavi svoje probleme, mi v Sloveniji imamo druge in drugačne težave kot v Franciji ali v Švici. Največji problem alpskega prostora je še vedno izseljevanje ljudi v mesta. S spremembami začnemo pri sebi.«

Leo Rener: »Mi smo se osredotočili na zagonska podjetja in trajnostni turizem. Pogovarjali smo se o zapuščenih turističnih objektih, ki bi jih lahko obnovili. Prav tako smo govorili o nezadostnem izrabljanju zelene energije, na objektih bi bilo lahko več recimo vetrnic za izrabo vetrne energije, ki bi v okolju zmanjšala ogljikov odtis. Dotaknili smo se tudi javnega prevoza, predlagali enotno kartico, ki bi bila bolj izpopolnjena. Radi bi dosegli večjo prepoznavnost YPAC-a. Na parlamentu se zgodi tudi kakšen besedni konflikt, a na koncu vedno pridemo do skupnega cilja. Med odločitvami lahko izbiramo. Zato lahko vsak naredi korak do boljšega okolja.«