Romanje v Lujan

| 24.05.2016, 09:59 Matjaž Merljak

Čeprav je v Argentini jesen, je za nas maj vedno Marijin mesec. Slovenci romamo drugo nedeljo v maju v Luján. Slovenski narod je vedno rad romal. O tem pričajo številne Marijine božje poti po vseh krajih Slovenije: Ptujska gora, Turnišče, Sveta gora pri Gorici, Zaplaz na Dolenjskem in narodno svetišče na Brezjah. Izročilo romanja smo Slovenci prinesli v Argentino, ko vsako leto romamo v Luján.

Letos smo poromali v nedeljo, 8. maja, na sam praznik lujanske Matere Božje. Srce se nam je razveselilo, ko smo zagledali mogočne stolpe in veličastno stavbo bazilike, zidane v novogotskem slogu. K Mariji smo prinesli svoje križe in težave, pa tudi zahvale in prošnje za prihodnost.

Množica vernikov je napolnila baziliko in tudi trg pred cerkvijo. Ob desetih se je začela sveta maša, ki jo je daroval delegat slovenskih dušnih pastirjev, msgr. dr. Jure Rode. Mogočno ljudsko petje je odmevalo pod oboki svetišča. Petje je vodila priložnostna pevska skupina, za katero je poskrbel g. Andrej Selan; na orgle nas je spremljala prof. Andrejka Selan Vombergar. Posamezne dele sv. maše je napovedoval Jože Oblak. Berili sta brala prof. Tine Vivod in gospa Ljudmila Novak (na obisku iz Slovenije).

Pri nagovoru je dr. Rode povedal, da romamo k Mariji v zahvalo za vse prejete dobrote v preteklem letu. Prosimo jo za stanovitnost v veri in za srečno večnost. To nedeljo praznujemo tudi Jezusov vnebohod. Štirideset dni po svojem vstajenju se je Jezus prikazoval apostolom, da bi utrdil njihovo vero. Vnebohod je praznik naše vere, upanja in ljubezni. Tudi mi moramo vztrajati v veri, da bomo prišli v srečno večnost. Molimo drug za drugega. Marija je zvezda nove evangelizacije.

Letos praznujemo leto Božjega usmiljenja. Bog je neskončno usmiljen. Prosimo, da bi ga posnemali v usmiljenju. Ob 25. obletnici slovenske države se Bogu zahvalimo za samostojno Slovenijo.

Letos pa se tudi spominjamo, da je poteklo osemdeset let, odkar so v Lujanu prvič nosili za procesijo bandero svetogorske Kraljice. Vedno jo nosijo člani družine Troha, sedaj že tretji rod.

Med mašo je bila priložnost za spoved. Po maši smo se nekaj časa zadržali na ploščadi pred baziliko. To je priložnost za razgovor, saj se z nekaterimi prijatelji in znanci srečamo le v Lujanu. Nato smo se razšli za opoldansko okrepčilo.

Popoldne smo se zopet zbrali v baziliki. Pred oltarjem je bila slika brezjanske Marije Pomagaj. (Zaradi poplav prenavljajo kripto, zato niso mogli dobiti slike, ki jo vidimo vsako leto). Popoldanski nagovor je imel g. Robert Brest. Povedal nam je, da s procesijo počastimo Marijo, ki je svetu dala Odrešenika. Bila je z apostoli, ko so ti prejeli svetega Duha. Mariji podarimo najlepši cvet molitve, dobrote in ljubezni. Ponesimo Marijin blagoslov v naše življenje.

Nato je bila procesija po prostranem trgu. Na čelu procesije je bil križ, nato zastave. Sledili so jim šolski otroci z učiteljstvom in bandero svetogorske Marije. V procesijo so se vključili fantje in možje. Kip lujanske Marije so nosili svečano oblečeni fantje. Za njimi so šli otroci in mladina v narodnih nošah. Podobo brezjanske Marije Pomagaj so nosili fantje v narodnih nošah. Ministranti so spremljali duhovnike. Na koncu procesije so se uvrstile žene in dekleta. Med procesijo smo molili rožni venec in peli Marijine pesmi. Kot spomin na romanje smo pr ejeli podobice svetogorske Matere Božje.

Preden smo se vsi verniki vrnili v baziliko, so duhovniki skupaj s pevskim zborom že peli litanije Matere Božje z odpevi, tako dragimi slovenskemu srcu. »Prosi za nas«, smo odpevali. Vsi skupaj smo nato molili molitev k svetogorski Materi Božji, nato je bil blagoslov z Najsvetejšim in pesem Marija skoz´ življenje.

Kar malo mudilo se nam je, ker je bila že napovedana naslednja pobožnost, vendar smo se še poslovili od naše nebeške Matere z željo in obljubo, da se bomo prihodnje leto vrnili.