Novice iz Melbourna
Matjaž Merljak
Vsak dan so dnevi krajši, bližamo se zimi, samo ne beli zimi! Svet je sicer ustvarjen, da se menjajo letni časi, na žalost tudi nam se ta lepota in toplota preko leta počasi iztekata. Letos smo bili s poletjem in jesensko idilo še vsaj do sedaj zelo zadovoljni in brez večjih skrbi in naravnih katastrof.
Na podeželju tarnajo glede suše, sicer so letošnje dnevne temperature vse višje, kot že dolgo ne take. Letina kostanja je bila zelo dobra in tudi do sitega smo se ga že najedli. Vsako leto se s prijatelji odpeljemo do bližnje farme zatem dalje v park, kjer ga na žaru pečemo, dokler kostanja ne zmanjka. Trgovine pa so še vedno po zmerni ceni dnevno založene s sadjem in svežo zelenjavo vseh sort iz domačega trga ali uvoza iz sosednih držav – največ iz Queenslanda in Sydneyja z okolico.
Mesto Melbourne se z neverjetno z naglico razvija. Gradijo se predmestja, samega mesta skoraj ne poznaš, nove stolpnice! Populacija skoraj 5 miljonska. Vse lepo in dobro. Po podatkih je v mestu skoraj polovica stanovanj prazna, pa še kar nove gradnje. Imamo pa velik problem pretoka prometa. Še pred nekaj leti je delavec potrošil za prevoz na delo v eno smer do pol ure, sedaj tarnajo, da v eni uri in več ne pridejo nikamor. Železnica je velik problem že s samimi cestnimi zapornicami. Vse se blokira, zastoji nekaj neverjetnega. Tri tudi štiri pasovne ceste že ne morejo požirati vsakodnevnega prometa. Tudi v vladi se dnevno sprašujejo ali bo kmalu kakšen pameten odgovor temu.
25. aprila smo se tudi letos po vsej Avstraliji poklonili enih najbolj tragičnih dogodkov v Avstralski zgodovini – spominu, hvaležnosti in molitve za vse, ki so dali svoje življenje za mir in blagostanje, ki smo ju deležni mi danes - prve svetovne vojne “ANZAC” (avstralsko in novozelandska vojska). V ta spomin stoji v Melbournu tudi “Shrine of Remembrance”, v katerem so zapisani krvavi dogodki med 23. julijem in 3. septembrom 1916. Avstralske prve, druge in četrte divizije so delno uspele, vendar za žalostno ceno. 23.000 ranjenih z 6.800 mrtvih vojakov - Gibraltar in Windmill in Mouquet Farma. Znani zgodovinar Charles Bean je še žalostno dodal, da je bilo polje- Pozieres - sedlo, zaznamovano prve svetovne vojne eno najševilnejših krvavih žrtev na svetu. Vsako leto se ob 4.30 – budnici pred spomenikom - “Shrine” zbere ogromna množica mož, žena, tudi mlajših. “Dawn Service” - budnica se zatem prične ob 6. uri z molitvijo, častnim pozdravi in govori. Ob 8.15 položijo vence in rdeči mak v spomin padlim borcem. Ob 9. uri sledi ANZAC parada skozi mesto vse do spomenika z zaključkom ob 1. uri popoldne. Zatem se ponavadi spomini prijateljsko zaključijo nekje v pivnici za na zdravje in morebitnega ponovnega srečanja naslednje leto.
Že tudi mesec maj smo srečno pozdravili. Na žalost tukaj v tem času ne veljajo lepi verzi o pomladi in cvetočem drevju in ptičjem petju! Srčno radi pa prebiramo, da na drugem koncu poloble doživljate prav to lepoto. V slovenski cerkvici sv. bratov Cirila in Metoda nam p. Ciril Božič vedno lepo predstavlja dogodke in zanimivosti, katere se tedensko dogajajo. Matica umrlih se je v tem času malo umirila, hvala bogu! Šmarnice v maju bodo ob petkih, sobotah in nedeljah. Letos bomo poslušali izbrana pričevanja o Mariji Pomagaj z Brezij iz knjige “Po Mariji podarjene milosti”. Knjigo so izdali na Brezjah v letu 2014 ob dvestoletnici Marijine podobe, ko smo tudi avstralski Slovenci podarili Brezjam mozaik Marije Pomagaj, delo našega umetnika Lojzeta Jeriča.
V nedeljo, 1. maja, je bila v naši cerkvici v Kew sv. maša, ki jo je daroval p. Ciril Božič v spremstvu mladih, ki so krasili oltar, otroci Slomškove šole oblečeni v narodne noše. Istočasno pa je bilo zelo pohvalno tudi za njihove starše in učiteljice. Slika je bila enkratna, otroci so brali tudi prošnje, pevci iz kora so pristopili k oltarju in vsi skupaj so prepevali. Slavje se je nadaljevalo zatem spodaj v dvorani. Otroci še vedno oblečeni v narodne noše so plesali in se veselili ob lepi domači glasbi. Ob koncu so se zahvalili in čestitali vsem mamicam, starim mamam in ženam za “materinski dan”, ki ga bodo praznovale v nedeljo, 8. maja. Program je bil kratek, vendar v srcu bogat! Za to priložnost se pripravljajo tudi po vseh slovenskih društvih z dobrim kosilom in popoldanskim veseljem in čestitkami za celoletno delo in skrb v družini.
Vsi skupaj se moramo boriti za lepši jutri, kajti leta nam prinašajo svoje! Zdravje, veselje, predvsem pa želja po druženju in od časa do časa srečanja s prijatelji, pa bomo živeli še na mnogo let! Konec meseca se odpravljamo z grupo slovenskih rojakov na 17-dnevni izlet v Kanado – Vancouver in Ameriko. Upajmo, da bo lepo vreme in mir na svetu!
