Lestvica konkurenčnosti: Slovenija še vedno zaostaja
| 01.06.2016, 15:54
Nova lestvica konkurenčnosti švicarskega inštituta IMD Slovenijo postavlja šest mest višje kot lani, in sicer na 43. mesto med 61 državami. A na Gospodarski zbornici Slovenije opozarjajo, da Slovenija še vedno zaostaja za državami Višegrajske skupine in baltskimi državami. Nefleksibilen trg dela, nenavadne menedžerske prakse in nizke mednarodne investicije pa so mlinski kamni okoli vratu gospodarstva.
Kazalci raziskave kažejo, da se poslovna klima in zaupanje menedžmenta v gospodarske reforme izboljšujeta, vendar smo še vedno v drugem delu lestvice, prehitele so nas države Višegrajske skupine in baltske države. Najšibkejši vidik na področju poslovne učinkovitosti, kjer ostajamo na repu lestvice, pa ostajajo odnosi in vrednote v družbi.
Slovenija je res pridobila šest mest, a prav toliko sta napredovali tudi Slovaška in Latvija. Češka je s 27. mestom najbolj konkurenčna država v srednji in vzhodni Evropi, sledijo ji Litva (30), Estonija (31) in Poljska (33). Povprečje Višegrajskih držav je 37. mesto, kar je še vedno šest pred Slovenijo, so izpostavili na GZS.
GZS: Poslovno oklje ni spodbudno. Potrebujemo reforme
Glavni dejavnik, skupen izboljšanju konkurenčnosti držav v Evropi, je znižanje javnofinančnega primanjkljaja. Vendar so to države dosegale na različne načine, tako z zniževanjem javne porabe kot večanjem davčne obremenitve. V Sloveniji žal predvsem prek zadnjega, so kritični v GZS. Bojan Ivanc, vodja Analitike GZS je za Radio Ognjišče poudaril: »Država lahko naredi več na fleksibilizaciji trga dela, tako da tudi davčno razbremeni delo, tako tudi prepreči beg možganov, kajti nekoliko višje plače so relativno visoko obdavčene z socialnimi prispevki, potrebno je tudi, da država nadaljuje z zavezami glede privatizacije, kajti to potencialno vpliva na nov priliv tujih neposrednih investicij, pa tudi, da podjetjem ustvari neko prijazno poslovno okolje in zakonodajo. Administrativne ovire precej motijo podjetja v našem poslovnem okolju. Država mora nadaljevati s fiskalno konsolidacijo.«
Na GZS so prav tako opozorili na nizko uvrščenost Slovenije na lestvici na področju poslovne učinkovitosti. »Šibke menedžerske prakse povezujemo predvsem še vedno z visokim delom državnega lastništva ter neoptimalnim delovanjem nadzornih svetov. Tudi pri vajeništvu smo šibki, kar dokazuje, da se je izobraževalna sfera povsem odcepila od potreb gospodarstva. To je velika škoda za državo, saj je število prostih delovnih mest v predelovalnih dejavnostih najvišje v zadnjih sedmih letih. Gospodarstvo bi v tem trenutku zaposlilo 3000 delavcev, pa jih ne najde,« je povedal Ivanc.
Pri gospodarski uspešnosti se je kot nova nevarnost pojavila potencialna selitev zmogljivosti za raziskave in razvoj izven Slovenije, kar bi bilo precej v navzkrižju z visoko usposobljeno delovno silo. »To bi pomenilo, da bi kakovostni kadri odhajali v tujino, Slovenija pa bi imela zgolj stroške z njihovim izobraževanjem,« so opozorili v GZS. Zato so znova izpostavili potrebo po večji razbremenitvi stroškov dela po vzoru Avstrije, ki naj bi znašala vsaj odstotek bruto domačega proizvoda
Samo Hribar Milič, generalni direktor GZS: »Psi lajajo, karavana gre svojo pot, je bil pristop, ki ga je Slovenija ubirala zadnjih nekaj let pri odnosu do konkurenčnosti. Zaostanek pri tem se pozna v družbenem standardu vsakega posameznika. Zato podpiramo vsa prizadevanja za reforme na kritičnih področjih, ki nas vlečejo navzdol. Ohranimo dober moment napredka ter poiščimo odgovore na izzive gospodarstva!«
