Mineva 28 let od začetka afere JBTZ
Slovenija
Mineva 28 let od aretacije Janeza Janše in Ivana Borštnerja ter s tem začetka afere JBTZ. Ta je ljudi različnih prepričanj poenotila v Odboru za varstvo človekovih pravic, ki je po mnenju mnogih okrepil prizadevanja za demokratizacijo, politični pluralizem in spoštovanje človekovih pravic ter pospešil pot do osamosvojitve.
Afera JBTZ se je začela 31. maja 1988, ko so uslužbenci Službe državne varnosti priprli takratnega sodelavca Mladine Janeza Janšo in vojaški varnostni organi pripadnika JLA Ivana Borštnerja. Obtožili so ju izdaje vojaške skrivnosti oziroma objave dokumenta Centralnega komiteja Zveze komunistov Jugoslavije, ki je govoril o aretacijah problematičnih članov Zveze socialistične mladine Slovenije. Štiri dni pozneje, 4. junija 1988, je v priporu pristal še novinar Mladine David Tasić, vojaški tožilec je obtožil tudi takratnega urednika Mladine Francija Zavrla.
Po prvih aretacijah je bil 3. junija ustanovljen Odbor za varstvo pravic Janeza Janše, ki je pozneje prerasel v Odbor za varstvo človekovih pravic. Vodil ga je Igor Bavčar. Konec julija je senat vojaškega sodišča Borštnerja obsodil na štiri leta zapora, Janšo in Zavrla na poldrugo leto zapora, Tasića na pet mesecev. V začetku avgusta 1989 so pogojno izpustili Janšo, za njim Tasića in Zavrla, medtem ko se Borštner aprila 1990 ni vrnil na prestajanje kazni. Vse to se je zgodilo tudi ali predvsem zaradi pritiska javnosti. Odbor za varstvo človekovih pravic je namreč v času sojenja četverici pripravil različne množične proteste.
"To je bila neka strašna sila, ki se je organizirala, ki niti formalno nikoli ni bila ustanovljena. A je delovala in oblast, partija se je začela z njo pogovarjati," je za naš radio povedal publicist Igor Omerza, ki je med drugim napisal knjigo o ozadju afere JBTZ. Na moč Odbora za varstvo človekovih pravic je opozorila tudi novinarka in zgodovinarka Rosvita Pesek. "Moč Odbora za varstvo človekovih pravic vidim v psihološkem preboju - upati si priti ven in povedati svoje mnenje." Da sta bila sama aretacija četverice in proces proti njej pripravljena s popolnoma drugačnim namenom, je poudarila zgodovinarka Andreja Valič Zver. "Proces in aretacija sta bila pripravljena z namenom, da zadušita slovensko pomlad oziroma obdobje liberalizacije." Svojo vlogo je odigrala tudi Cerkev v Sloveniji, na kar je spomnil pater Metod Benedik. "Mislim, da je treba poudariti, da je naša krajevna Cerkev takrat dala jasno vedeti, ne le, da se strinja, ampak da podpira premike in gibanja, usmerjena v demokracijo in demokratizacijo ter da podpira konkretne osebe, ki so se tako izpostavile."
Dogajanje je imelo tudi širše politične implikacije - med drugim je spodbudilo nastajanje novih političnih strank. Te so skupaj z Društvom slovenskih pisateljev spisale t. i. Majniško deklaracijo, ki je zahtevala spoštovanje človekovih pravic, demokracijo in suvereno državo slovenskega naroda. Aprila 1990 so sledile prve demokratične volitve, maja istega leta je bila imenovana prva demokratično izvoljena slovenska vlada, ki jo je vodil Demos.
