mesto Ormož
Kmetje za vrnitev sladkorne pese na slovenske njive
Slovenija |
V Združenju pridelovalcev sladkorne pese Slovenije vztrajajo, da je vrnitev sladkorne pese na slovenske njive gospodarsko upravičena. Prepričani so, da gre za najbolj perspektivno poljščino v Evropi. A za uspešno izvedbo nacionalnega projekta sta po njihovem nujna povezanost in sodelovanje vseh, od pridelovalcev in predelovalcev do fakultet in države.
Da pridelava sladkorne pese za razliko od ostalih poljščin povsod po Evropi prinaša dobiček, ugotavlja predsednik združenja Miroslav Kosi. "Ob klimatskih spremembah in neljubih dogodkih, ujmami in podobnim, je sladkorna pesa ena redkih rastlin, ki jih prenese in na koncu sezone še zmeraj zagotavlja pridelek, ki pokrije stroške." Združenje se je zato povezalo s pridelovalci in strokovnjaki iz evropskega prostora ter z njihovo pomočjo dalo signal kmetijskemu ministrstvu, da je prizadevanja za vrnitev sladkorne pese na slovenske njive smiselno podpreti.
Kmetje pojasnjujejo, da bo zaradi razpoložljivih površin in s tem povezane ekonomske upravičenosti smer predelave sladkorne pese v prihodnosti popolnoma drugačna, odločiti se bo treba, ali jo predelovati v sladkor, bioetanol in z njim v višje produkte, ali v oboje. "Takšni projekti so v Zahodni Evropi danes deležni podpore iz tako imenovanega Junckerjevega sklada, ki je ustanovljen prav zato, da se projekti, ki so zahtevnejši in do neke mere tvegani, najprej evalvirajo, nato preučijo in na koncu pridobijo jamstvo Evropske investicijske banke," za prizadevanji združenja stoji evropski poslanec Franc Bogovič.
Da država je za vrnitev pese v kolobar, a da v finančno konstrukcijo ne more vstopiti, medtem opozarja Matjaž Grkman s kmetijskega ministrstva. "Je pa bilo združenju obljubljeno, da obstajajo možnosti za sofinanciranje znotraj razvoja podeželja. Možna je nabava strojev in pomoč pri zagonu same organizacije združenja." Za letos v združenju načrtujejo pripravo poslovnega načrta za obrat predelave sladkorne pese v bioetanol in višje produkte, poslovnega načrta in dokumentacije za tovarno sladkorne pese, ustanovitev raziskovalnega centra za sladkorno peso, povezavo z evropskim združenjem pridelovalcev sladkorne pese ter iskanje alternativnega mesta za postavitev tovarne, če ne bodo uspešni na prostoru nekdanje Tovarne sladkorja Ormož.
