Poslanci o vključevanju osamosvojitve v izobraževalne programe

Slovenija | 26.05.2016, 10:18

Ko se spominjamo četrt stoletja rojstva naše države, se v javnosti nemalokrat pojavita vprašanji, kako dobro to obdobje zgodovine poznajo mladi in kakšen odnos imajo do njega. Poslanci največje opozicijske stranke so tudi zato zahtevali razpravo v državnem zboru o vključevanju slovenske osamosvojitve v izobraževalne programe. Skupna seja parlamentarnih odborov za izobraževanje in za obrambo v tem tednu se je vrtela predvsem okoli odpovedi predavanja Toneta Krkoviča na ljubljanski Gimnaziji Jožeta Plečnika in šolskih vsebin, povezanih z dogajanjem pred 25 leti.

Na sejo so bili med drugim povabljeni predstavniki Gimnazije Jožeta Plečnika. Profesorica zgodovine Anamarija Štimec je povedala, da se je za povabilo Krkoviča odločila, ker je po njenih besedah prvovrstni zgodovinski vir o slovenski osamosvojitvi. Njen predlog je soglasno podprl aktiv profesorjev zgodovine. "Ko je bilo na šolskem spletu objavljeno, da predavanje bo, je po nekaj dneh nastopila določena skupina učiteljev, nezgodovinarjev, ki je ravnatelja, če lahko uporabim to besedo, naskočila. Obsojala nas je, ker vabimo tega človeka na gimnazijo. Ravnatelj je moral kloniti pod silnimi pritiski." Štimčeva je prepričana, da gre za odsev slovenskega šolstva. Kot je dodala, bi se nekaj podobnega verjetno zgodilo tudi na ostalih gimnazijah in tudi fakultetah. "Gospodu Krkoviču sem se opravičil. Njegov prispevek k osamosvojitvi izjemno spoštujem. Opravičil sem se mu zaradi odpovedi predavanja, ki se je zgodila, ker v prekratkem času, ko sem ugotovil, da del kolektiva, del šolske zbornice nasprotuje, nisem mogel ugotoviti, ali predavanje sodi v obvezni del rednega pouka. Vprašanje obveznosti za maturante znotraj rednega pouka je bil temelj odpovedi. Gospoda Krkoviča sem prosil za razumevanje," je pojasnil ravnatelj Anton Grosek. Da je bila z odpovedjo predavanja Krkoviča kar šestkrat kršena zakonodaja, so ugotovili v Združenju za vrednote slovenske osamosvojitve, zato so zadevo prijavili šolski inšpekciji. "Zanašamo se na to, da bo šolska inšpekcija opravila svoje delo," je poudaril predsednik združenja Aleš Hojs, ki se je aktivu profesorjev zgodovine Gimnazije Jožeta Plečnika hkrati opravičil, ker bodo tudi zaradi te poteze verjetno tarče dodatnega šikaniranja.

V razpravi so nekateri poslanci ocenili, da parlamentarna odbora, ki sta skupaj zasedala, nista pristojna za opredeljevanje do ravnanj posameznikov. "Ne more biti formalna vloga državnega zbora presojanje o tem, katera in kakšna predavanja bodo posamezne šole izvedle," je menila Vesna Vervega iz SMC. Kritičen je bil Franc Breznik iz SDS. "Zgodovino naj pišejo zmagovalci. Zmagali smo v tej vojni, a ne smemo govoriti o tej zgodovini. Mi kot zmagovalci te vojne ne smemo govoriti o tej zgodovini. O tej zgodovini naj govorijo tisti, ki so zavirali osamosvojitev, ki so bili na drugi strani te vojne in so bili v vseh zadnjih procesih oproščeni," je opozoril na nesmisel.

Poslanci so se dotaknili tudi vprašanju, ali je v slovenskih šolah dovolj vsebin, ki govorijo o slovenski osamosvojitvi. Po besedah Mateja Tonina iz N.Si jih je premalo. "Če ne poznamo vseh razlogov, zakaj je do neke stvari prišlo, se nam zdijo stvari samoumevne. Imam občutek, da se točno to dogaja v Sloveniji, da je številnim mladim generacijam samostojna Slovenija samoumevna, stvari, ki so samoumevne, pa običajno ne spoštujemo." Pristojni so po drugi strani zatrjevali, da je vsebin, povezanih z obdobjem nastajanja države v naših šolah dovolj. Vse predlagane sklepe sta parlamentarna odbora zavrnila.