Pričevanje za resnico tudi po 25 letih ostaja poslanstvo Nove slovenske zaveze
Slovenija
V Novi slovenski zavezi so pred dnevi praznovali 25. obletnico ustanovitve. Ob tej priložnosti in ob svetem letu usmiljenja so minuli konec tedna poromali v ljubljansko stolnico, kjer so se zbrali pri zahvalni sveti maši. Sledila je spominska slovesnost, pri kateri so člani društva počastili spomin na žrtve komunističnega nasilja.
Ustavni zbor Nove slovenske zaveze je bil 12. maja 1991. Prvi predsednik društva Tine Velikonja je takrat dejal, da bo prva naloga društva svet znova postaviti na noge ter vzpostaviti čvrste kriterije o vrednotah in pojmih. Zdajšnji predsednik Nove slovenske zaveze Peter Sušnik je v pogovoru za Radio Ognjišče poudaril, da poslanstvo, katerega bistvo je zajeto v teh besedah, na žalost ostaja enako. "V zadnjih 25 letih, kljub optimizmu ustanovnih članov, Slovenija vendarle ni naredila pričakovanih korakov, povezanih z vrednotenjem komunistične revolucije in njenih posledic," je menil Sušnik. Po njegovih besedah se zato srečujemo z velikimi manipulacijami v javnem prostoru. Kot je dodal, je Nova slovenska zaveza ena redkih družbenih organizacij, ki ni politična stranka, a prispeva k neki vrsti razuma, ko se govori o teh temah.
Sušnik: Nova slovenska zaveza unikom v slovenskem prostoru
Ustanovitev društva, kakršno je Nova slovenska zaveza, je bilo mogoče šele po koncu totalitarnega sistema, ki je vladal vrsto let. A tudi po osamosvojitvi države ni bilo lahko. "Že ob sami ustanovitvi je bilo opisano, da so minili štirje meseci, preden so pristojni državni organi registrirali društvo. Zanimivo je, da so šli, čeprav je bila na oblasti Demosova vlada, vprašati zvezo borcev, ali se strinjajo s tem. To dokazuje svojevrstno stanje duha, ki se vleče skozi vso zgodovino društva." Sušnik je prepričan, da je Nova slovenska zaveza unikum v slovenskem prostoru. "Izključno iz članarine, iz prispevkov dobronamernih ljudi, tistih, ki so podpirali našo dejavnost s prostovoljnim delom, denarjem in ostalimi oblikami pomoči, je društvo preživelo 25 let." Pojasnil je, da je šlo skozi različna obdobja, takoj po osamosvojitvi je bilo zanimanje za članstvo ogromno. "Na žalost se je moralo društvo ukvarjati predvsem z mrtvimi, ker država tega ni storila sama od sebe. To ni bilo osnovno poslanstvo društva. Osnovno poslanstvo je vendarle pričevanje za resnico in ohranjanje vrednot protirevolucije. A v odsotnosti države, ki je pustila mrtve tam, kjer so, v neznanih grobiščih, in ki si ni prizadevala za pietetno rešitev tega problema, je vstopilo društvo in postavilo farne spominske plošče. Zbralo je imena prek 14.200 žrtev komunističnega nasilja, jih zapisala na te plošče in tako dostojno počastila spomin nanje." Sušnik je spomnil tudi na revijo Zaveza. "Je svojevrsten doprinos k zabeleženi resnici o tem našem dogajanju, o tragični resnici." Trenutno je v pripravi stota številka te revije.
Kako naprej?
Osnovna naloga po Sušnikovih besedah ostaja prizadevanje za to, da bi vrednote, ki so jih gojili tisti, ki so utrpeli mučeniško smrt po vojni, postale vrednote slovenskega naroda. "Prepričani smo, da drugih vrednot preprosto ni mogoče uvesti v našo tradicijo, kulturo in narodnost."
