VIDEO: Ministri Demosove vlade opozorili na beg izobraženih v tujino
Slovenija
V ponedeljek bo minilo 26 let od zaprisege prve demokratično izvoljene vlade. Danes se ta na povabilo prvega premiera Lojzeta Peterleta sestaja na Brdu pri Kranju. Že včeraj pa so nekateri ministri prve vlade spomine obujali na simpoziju, ki ga je v Ljubljani pripravil Inštitut Janeza Evangelista Kreka.
Peterle je poudaril, da osamosvojitve ne bi bilo mogoče izvesti brez politične volje in če temu ne bi sledil prevzem oblasti na izvršilni ravni. Po njegovih besedah je bilo tudi pomembno, da je bila krščanska demokracija zmagovalka znotraj široke koalicije pomladnih strank. To je Sloveniji tudi v mednarodnem merilu zagotovilo verodostojen in učinkovit položaj.
Danes se je Slovenija kolektivno prilagodila Evropi, ni pa še uvedla pravne države in načel socialno-tržne ekonomije, je opozoril Peterle. Družba je po njegovi oceni razdeljena že pri simbolih in pojmovanju osamosvojitve. Zato bi bili potrebni izzivi, ki bi imeli skupni imenovalec, potreben bi bil kulturni premik, je pojasnil.
Sile kontinuitete na Slovenskem niso zamrle, je dodal nekdanji minister za kulturo Andrej Capuder. Še danes smo Slovenci razdeljeni na zmagovalce in poražence, kar se pozna tudi na državnih proslavah, ki postajajo vse bolj agresivne. Capuder je opozoril tudi na "apatijo mladega rodu", zlasti na polju politike, knjige in religije.
Tudi šolstvo, ki ob zlomu Jugoslavije ni bilo slabo v primerjavi z razmerami v drugih republikah, se v minulih 25 letih ni primerno vključilo v življenje slovenske družbe, je poudaril nekdanji minister za vzgojo in izobraževanje ter telesno kulturo Peter Vencelj. Po koncu Demosove vlade je namreč prav šolstvo postalo predmet ideologizacije mladine, resne razprave o potrebnih spremembah pa vse doslej ni bilo. Zato tudi ogromno mladih ostaja brez zaposlitve in rešitve išče zunaj, je pojasnil.
Nekdanji gospodarski minister Izidor Rejc je spomnil, kako je bilo v času osamosvajanja treba poslovni svet navaditi na to, da bo Slovenija praktično izgubila jugoslovanski trg. Sam si je prizadeval, da bi nadoknadili zaostanek za evropskimi poslovnimi modeli, in delo na tem je bilo naporno, je priznal Rejc. Tudi v današnjih časih nekdanji minister na poslovnem področju opozarja na pomanjkanje pravnega reda in odgovornosti.
Po besedah nekdanjega ministra za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano Jožeta Osterca pred osamosvojitvijo kmetijska politika ni bila usklajena z naravnimi danostmi. Zato so pripravili strategijo razvoja, ki je bila pozneje tudi sprejeta, a še danes ne v celoti uresničena. Tudi danes si moramo zato po njegovih besedah prizadevati za čim višji delež samooskrbe in spodbujati delovanje manjših kmetij. Samo kmetijstvo lahko obdrži kmetijsko zemljo v funkciji, je pojasnil.
Nekdanji minister za vprašanja Slovencev po svetu Janez Dular je spomnil, da so se po razglasitvi samostojnosti skupine Slovencev po svetu dejavno vključile v prizadevanja za priznanje slovenske neodvisnosti. Tudi Dular je opozoril na novodobno izseljevanje najbolj izobraženih mladih Slovencev in kot nalogo vlade izpostavil zaustavitev tega trenda.
Zbrane je nagovoril tudi podpredsednik NSi Jožef Horvat, ki je ocenil, da je država v minulih 25 letih nekatere projekte dobro uresničila, na druge pa pozabila. Ko govorimo o zgodbi o uspehu, je treba upoštevati, da je blaginjo mogoče meriti tako na duhovni kot na materialni ravni. In na področju duhovne blaginje imamo po besedah Horvata težavo. Ta težava pa bo ostala, vse dokler ne bomo opravili domače naloge ter se dogovorili, od kod prihajamo, kdo smo in kam gremo, je opozoril.
