Pregled domačih dogodkov od. 29. aprila do 6. maja

Slovenija | 07.05.2016, 20:53 Tone Gorjup

V središču pozornosti tistih, ki živijo od zemlje, je v teh dneh škoda, ki sta jo povzročila nedavni sneg in zmrzal. Ta naravna nesreča je povzročila za več kot 20 milijonov evrov škode samo v sadovnjakih, vinogradih in na poljih v severovzhodnem delu države. V političnih krogih pa je največ hude krvi povzročila avtoritarna odločitev predsednika državnega zbora, ki je zavrnil začetek zbiranja podpisov za referendume in s tem po lastnih besedah preprečil, da bi nam zavladal zakon ulice. Ker se s tem ne strinjajo vsi, bo državni zbor odločal o njegovi razrešitvi. O tem in še nekaterih dogodkih iz življenja Cerkve, politike, kulture in športa v tokratnem pregledu od petka do petka.

Gospodov vnebohod

V katoliški Cerkvi smo trenutno v času devetdnevnice pred binkoštnim praznikom. Začeli smo jo po prazniku Gospodovega vnebohoda, ki smo ga obhajali v četrtek. Na ta dan so slovesne maše po stolnih cerkvah darovali škofje ordinariji. Ljubljanski nadškof Stanislav Zore je med drugim spregovoril o tem, kako je Jezus štirideset dni po vstajenju utrjeval vero v svojih učencih in se vprašal: »Ali je skozi teh štirideset dni po veliki noči tudi naša vera v Jezusa postala trdnejša? Ali je dovolj neomajna, da bo mogla vzdržati pred nevero sveta? Še več, da bo mogla vzdržati pred nasprotovanjem Bogu, ki ga doživljamo v tem svetu?« Nadškof Zore je spregovoril tudi o poslanstvu, ki so ga dobili učenci – postali so priče vsega, kar se je dogajalo v zvezi z Jezusom. To so ponesli v svet. Tudi mi moramo biti njegovi pričevalci, je še poudaril

Šmarnice 2016

S 1. majem smo vstopili v Marijin mesec. Kot je v knjigi »Leto svetnikov« zapisal Marijan Smolik, si slovenskega maja ne moremo predstavljati brez šmarnic- vsakodnevne ljudske pobožnosti Mariji v čast. Poznajo jo tudi drugod po svetu, pri nas pa je leta 1855 dobila izvirno ime po cvetlici, ki ta mesec cvete po naših gozdovih in vrtovih. Letos sta v ospredju šmarničnega branja sveti pater Pij iz Pietrelcine in sveta Terezija Deteta Jezusa. Prvega v tem jubilejnem letu usmiljenja spoznavajo predvsem otroci, svetnico Malo Terezijo pa odrasli. Avtor šmarnic za otroke z naslovom »Pater, ki je videl Jezusa« je duhovnik Aco Jerant, ki je vsebini povedal: »Najpomembnejša stvar, ki sem jo hotel doseči z letošnjimi šmarnicami, je, da bi otroci začutili in doumeli, da se usmiljenje začne pri medsebojnih odnosih: se pravi njihov odnos do staršev, do sošolcev, do prijateljev … Kot pomoč temu je recimo zgled patra Pija, njegovo življenje …« Šmarnično branje za odrasle z naslovom »Ljubim te, Terezija« pa je napisal dr. Jože Urbanija.

Koliko škode sta povzročila sneg in zmrzal?

Dobili smo prve ocene o škodi, ki sta jo povzročila snega in pozeba, ki sta pred koncem aprila prizadela Slovenijo. Minister za kmetijstvo Dejan Židan je v začetku minulega tedna dejal, da bi ta lahko presegla 2,5 milijona evrov, kar je prag za razglasitev naravne nesreče. Na četrkovi izredni seji kmetijsko-gozdarskih zbornic Maribora, Ptuja in Murske Sobote pa so ocenili, da je pozeba samo na kmetijskih površinah v severovzhodnem delu Slovenije povzročila za več kot 20 milijonov evrov škode. Po oceni direktorja Kmetijsko-gozdarske zbornice Slovenije Branka Ravnika, je bila v Podravju in Pomurju škoda precej večja kot v ostalih delih države. Po prvih ocenah je poškodovanih od 50 do 80 odstotkov jablan, prizadetost vinogradov, ki je odvisna od sorte in lege, pa v povprečju znaša 60 odstotkov. Precej škode je tudi v gozdovih in na poljih, zlasti pri zgodnjih setvah krompirja, buč in koruze. Predstavniki območnih zbornic so vlado pozvali, da finančno pomaga pri odpravi posledic in s tem zagotovi preživetje kmetov. Branko Ravnik pa meni, da od države ne smejo pričakovati preveč: „Tu so signali, da ne moremo računati na kašno finančno pomoč glede na to, da gre za zavarovaljivo škodo, ko govorimo o pozebi, tako da bo potrebno najti neka mehanizme. Ta trenutek lahko govorimo o možnosti znižanja prispevkov oziroma dajatev in dvakov, kar je na nek način že ustaljena praksa v takih primerih, ko gre pa za konkretno finančno pomoč, je pa ta trenutek stvar še zelo odprta.“ Kot so še ocenili direktorji območnih zbornic, škoda ni povzročena zgolj v letošnjem letu. Drevesa in vinogradi se bodo zagotovo obnovili, za polno rodnost pa bo potrebno več let. Sneg in pozeba sta zaradi zgodnejše vegetacije močno prizadela tudi Dolenjsko, Posavje in Belo krajino. Podrobnejše ocene škode s tega dela države še ni. Nekoliko manj škode je v osrednji Sloveniji, na Gorenjskem in Koroškem, a je zaradi snega tudi tu pričakovati slabšo oploditev in manjše pridelke. Na Primorskem se temperature niso spustile tako nizko, da bi povzročile večjo škodo.

Brglez odločil, da referendumov ne bo

Predsednik državnega zbora Milan Brglez se je v začetku tedna odločil, da ne bo določil roka za zbiranje podpisov za razpis referendumov, ki so jih vložili predstavniki delavcev migrantov. S tem je želel zavarovati pravico do zakonodajnega referenduma in v skladu z načelom pravne države preprečil njene morebitne zlorabe. Po posvetovanju s pravniki je naslednji dan še povedal: „Odločitev o nerazpisu zbiranja podpisov sem sprejel zato, da bi ubranil institut referenduma pred zlorabo. In ne zato, kot mi nekateri zlonamerno očitajo, da bi ga omejil ali celo odpravil. Gre za zaščito ustave in s tem za zaščito demokracije ter vladavine prava pred izsiljevanjem in vladavino zakona ulice.“ Pravna stroka, s katero se je posvetoval Brglez, za njim pa še predsednik Borut Pahor, ki je moral podpisati omenjene zakone, je podprla odločitev predsednika državnega zbora. Le Rajko Pirnat je bil zadržan, saj dejstvo, da je prišlo do zlorabe pravice do referenduma, še ne pomeni, da lahko nek državni organ deluje brez zakonskega pooblastila. Predsednik sindikata delavcev migrantov Martin Ivec je v odzivu na odločitev Brgleza zapisal, da Slovenija ni več demokratična, pravna in pravična država in napovedal ustavno presojo. Večina strank je medtem poudarila, da Brglez za svojo odločitev nosi tako pravno kot politično odgovornost. V SDS medtem menijo, da je Brglez s tem, ko ni razpisal roka za zbiranje podpisov pod referendumske pobude, grobo kršil ustavo in zakon. Zato so v parlamentarno proceduro vložili predlog za njegovo takojšnjo razrešitev. Po mnenju Vinka Gorenaka se je gotovo mogoče vprašati, ali delavci migranti izkoriščajo referendumsko zakonodajo ali ne. Toda s stališča ustavne ureditve to po mnenju Gorenaka ni relevantno. "Relevanten je zakon o referendumu in ljudski iniciativi in relevanten je poslovnik državnega zbora." Milan Brglez je v četrtek zavrnil razpis za zbiranje prodpisov še za tri vložene referendumske pobude. V SDS pa so ursničili svojo napoved, zato bo državni zbor predvidoma že na majskem zasedanju, ki se bo začelo 16. maja, odločal o predlogu za razrešitev svojega predsednika Milana Brgleza.

Za podhranjeno vojsko ni denarja

Parlamentarni odbor za obrambo je sredi tedna zavrnil predlog SDS in NSi, naj državni zbor vlado pozove k zagotoviti dodatnih 46 milijonov evrov za Slovensko vojsko. Približno toliko bi potrebovali, da bi vojska lahko normalno opravljala svoje poslanstvo. Znižanje sredstev zanjo za več kot 40 odstotkov v zadnjih petih letih je namreč popolnoma onemogočilo njeno modernizacijo. Koalicija, ki ima v odboru za obrambo večino, je pri glasovanju sledila mnenju vlade, da trenutne finančne zmožnosti tega ne dopuščajo. Odbor je zavrnil tudi druga priporočila opozicije. Zato so poslanci in poslanke na izredni seji, ki je sledila, zgolj opravili razpravo brez odločanja. V državni zbor je prišel tudi predsednik države Borut Pahor, sicer vrhovni poveljnik vojske. V nagovoru poslancem je poudaril, da je Slovenska vojska že tretje leto zapored na najnižji točki pripravljenosti delovanja, in pozval k posodobitvi varnostnega sistema. Ministrica za obrambo Andreja Katič se stanja sicer zaveda, a je povedala le, da je nemočna pri vsem tem.

Kljub napovedim, da naj bi pred koncem aprila Slovenija v sklopu premeščanja beguncev znotraj evropske povezave sprejela prve begunce, se to doslej ni zgodilo. Delo z migranti in begunci, ki so pri nas, medtem poteka naprej. Vodja projekta Pomoč migrantom pri Slovenski Karitas Danilo Jesenik je med drugim povedal, da številni prostovoljci in župnijske Karitas po zaprtju balkanske poti ostajajo v pripravljenosti. Po opozorilih odgovornih v državi še vedno obstaja možnost, da bodo prebežniki znova na naši južni meji. Begunci bodo postali stvarnost naše družbe, je povedal Jesenik in opozoril na programe integracije - vključevanja v slovensko družbo. Sodelavci Karitas jih spoznavajo s pomočjo mednarodne mreže ter se dogovarjajo s slovenskimi organi, kako in kaj. Po podatkih policije je pri nas trenutno 400 ljudi, ki so zaprosili za azil. Bivajo v azilnem domu na Viču, ki ima izpostavi še na Kotnikovi v Ljubljani in v Logatcu. Na voljo sta jim tudi dve integracijski hiši, kjer se begunci seznanjajo s slovensko kulturo, jezikom in načinom življenja v družbi. Jesenik je še povedal, da si je Slovenska Karitas kljub delu z begunci prizadevala, da so vsi njeni ostali programi pomoči ljudem potekali nemoteno.

Peršak kandidat za ministra za kulturo

Izvršni odbor DeSUS je sredi tedna soglasno podprl kandidaturo državnega sekretarja Toneta Peršaka za kulturnega ministra. Stranka je namreč morala po odstopu Bizjak Mlakarjeve s položaja ministrice za kulturo kot koalicijski partner predlagati kandidata za njenega naslednika. Predsednik stranke Karel Erjavec pričakuje, da bo kandidatura čim prej vložena v državni zbor. Peršak pa meni, da lahko s podporo naredi za kulturo pomembne premike. Zdaj mora kandidaturo potrditi še premier Miro Cerar, ki si je vzel čas za premislek.

V Novi Gorici se je prejšnjo soboto začel 11. Festival vrtnic. Priljubljena pomladna prireditev prinaša pisano paleto dogodkov in doživetij, povezanih z vrtnicami, ki so postale prepoznavni simbol Nove Gorice in Goriške. Poleg tega pa festival prinaša tudi kulturne, zabavne in poučne vsebine. V tem času so najbolje obiskani rožni nasadi v mestu in edinstvena zbirka burbonk, vrtnic iz 19. stoletja na vrtu frančiškanskega samostana na Kostanjevici ali kot pravijo domačini na Kapeli. Gre za trenutno drugo največjo zbirko teh dragocenih vrtnic v Evropi, ki so dobile ime po francoski kraljevi družini. Pod samostansko cerkvijo je tudi grobnica zadnjega francoskega kralja iz dinastije Burbonov in njegove družine s prestolonaslednikom.

Na železniško postajo v Pivki je 2. maja prispela vojaška lokomotiva iz druge svetovne vojne, ki jo bodo najprej prenovili, nato pa razstavili v Parku vojaške zgodovine v Pivki. Pričakala jo je množica ljubiteljev parnih lokomotiv ter tehnične in vojaške zgodovine. Omenjena lokomotiva tipa 33 ima še eno posebnost; aprila 1978 je z vožnjo iz Ljubljane v Postojno sklenila obdobje parne vleke pri nas.

V Slovenj Gradcu je minuli ponedeljek v 96. letu starosti umrl akademski slikar, galerist, muzealec, pedagog in vsestranski kulturni delavec Karel Pečko. Doma je bil iz Vuhreda, kjer je prišel na svet 29. septembra 1920. Leta 1954 je diplomiral na Akademiji za likovno umetnost v Ljubljani pri Gojmirju Antonu Kosu. Nekaj let je kot likovni pedagog poučeval na gimnaziji v Slovenj Gradcu. Leta 1957 je sodeloval pri ustanovitvi Umetnostnega paviljona kot predhodnika galerije in ga sprva vodil ob svojem rednem delu v šoli, od leta 1963 naprej pa je bil ravnatelj danes Koroške galerije likovnih umetnosti. Pečko, ki je širše poznan predvsem po številnih upodobitvah bližnje Uršlje gore, je za svoja dela prejel številna priznanja. Njegov slikarski opus zajema poleg mnogih skic, risb, oljnih slik in pastelov tudi stenske kompozicije. Spodbujal je tudi kulturno izmenjavo s tujino in na Koroško pripeljal številne vrhunske umetnike.

Šport

Odbojkarji ACH Volleyja so v tretji tekmi finala državnega prvenstva v Tivoliju s 3:2 premagali Calcit Volleyball in s skupnim izidom 3:0 v zmagah ubranili naslov državnih prvakov. To je že njihov 13. naslov državnega prvaka, 12. zaporedni in peti, odkar se je klub z Bleda preselil v Ljubljano. Njihov trener Zoran Kedačič je ob tem povedal. „Fenomenalno! Spet smo pokazali, da imamo dolgo klop, da se lahko zanesem na igralce. Še enkrat ekipna zmaga. Čestital bi fantom za uspeh. Šestnajst zaporednih zmag smo nanizali!“ Za Ljubljančane, ki so tokrat izgubili edina dva niza v finalni seriji, je to druga lovorika v sezoni, postali so tudi zmagovalci srednjeevropske lige, medtem ko se morajo Kamničani zadovoljiti z osvojenim slovenskim pokalom.

Slovenski motokrosist Tim Gajser je prejšnjo nedeljo dobil šesto dirko sezone svetovnega prvenstva v elitnem razredu MXGP v Latviji. V skupnem seštevku za vodilnim francozom Febvrom zaostaja le še za eno točko.

Slovenski plavalec Darko Đurić je nastope na evropskem prvenstvu za invalide na Portugalskem začel s srebrno medaljo. V svoji paradni disciplini 100 m prosto je zasedel drugo mesto.

Telovadca Sašo Bertoncelj in Tjaša Kysselef sta prejšnji konec tedna na svetovnem pokalu v Osijeku osvojila drugi mesti. Bertoncelj je osvojil srebro na konju z ročaji, Kysselefova pa na preskoku.

Pošta Slovenije je izdala priložnostno poštno znamko, posvečeno slovenskemu smučarskemu skakalcu Petru Prevcu. Nominalna vrednost znamke je 2,25 evra, na njej pa je Prevčeva fotografija z osvojenimi lovorikami. Na ovitku prvega dne je prikazana planiška velikanka, žig prvega dne pa je bilo mogoče dobiti na pošti v Kranjski Gori.