Koncert Slovenskega okteta uvod v praznovanje 300. obletnice romarske cerkve Marije v leščevju
Slovenija | 06.05.2016, 10:34
V cerkvi Marijinega vnebovzetja na Dobrovi bo nocoj ob 20.30 uri koncert Slovenskega okteta. Osmerec pripravlja program Marijinih in drugih skladb slovenskih in tujih avtorjev kot uvod v praznovanje 300. obletnice znamenite romarske cerkve Marije v leščevju.
Po poročanju katoliškega tednika Družina pred sklepom praznovanja jubileja, ki bo v nedeljo, 12. junija, Dobrovčani pripravljajo še štiri glasbeno pevske večere: Večer fantovske pesmi; Folklorni večer z Argentinskimi Slovenci; Večer z Marijo in pesmijo; Ko glasba zazveni - Ans. Bitenc, Ivan Hudnik, Čuki. Na vse koncerte bo vstop prost.
O dobrovski župnijski romarski cerkvi
Kot v knjigi Božje poti na Slovenskem piše Franci Petrič je začetek božje poti Marije v leščevju (ob cerkvi še vedno raste leskov grm) opisan v ljudski pripovedki. Rupnikov pastir (hišno imeje še danes ohranjeno na Dobrovi) je pasel v bližini današnje Dobrove ovce in govedo. Rad je igral na piščal, živina pa je hodila okrog po mili volji. Ko je prišel večer, da bi jo gnal domov, živine ni bilo nikjer. Ves v skrbeh jo najde na gričku pri nekem leskovem grmu, kako kleči pred Marijino sliko. Prevzet nese to sliko domov in pove o dogodku svoji materi. Mati je zaklenila sliko v skrinjo. Toda prihodnji večer je bila skrivnostna slika spet v istem leskovem grmu in živina zopet pred njo! Tudi tretji večer je bilo tako. Mati seznani z dogodkom duhovnika in ta pride skupaj z drugimi duhovnimi gospodi pogledat k leskovemu grmu: podoba je v njem in pred njo kleči živina. Sklenili so pozidati kapelico, kjer bo visela ta podoba. Ko se je dogodek razvedel, so Ijudje začeli prihajati sem v množicah.
Že okrog leta 1231 je bila tam, kjer je bila prej kapelica, sezidana večja cerkev, ki je imela, po zapisih Janeza Dolničarja kar pet oltarjev. Ker je bila, kot je omenjal že Valvasor, za množice stara gotska cerkev premajhna, so Dobrovčani sklenili pozidati novo. Delo so zaupali znanemu gradbenemu mojstru Gregorju Mačku. Leta 1713 so začeli zidavo in tri leta pozneje so jo dokončali. Po svoji obliki močno spominja na šmarnogorsko cerkev, le da ima dobrovska kupola še svetlobnico na vrhu in velik zvonik. Ta nova cerkev je leta 1723 postala sedež župnije. Več o zgodovini in umetnostnih zakladih v cerkvi pa v zapisu Francija Petriča v knjigi Božje poti na Slovenskem ali na spletni strani http://www.kam.si/romarske_cerkve/dobrova.html
Vir: Družina
