Papež: Kristjani se ne smemo zapirati, saj bomo smrdeli po zatohlem. Moramo iti ven.
Cerkev po svetu | Marta Jerebič
Papež Frančišek je današnjo splošno avdienco navezal na priliko Dobrega pastirja, ki si na rame zadene izgubljeno ovco. Ta podoba predstavlja Jezusovo skrb do grešnikov in Božje usmiljenje. Jezus nam z njo želi povedati, da nobene ovce ne smemo imeti za izgubljeno. Vsaka ovca je zanj pomembna, še posebej tista, ki je odrinjena, zapuščena. Kot je dodal papež, Bog ne pozna naše sedanje kulture odmetavanja, ne izloča nobenega človeka. Ljubi in išče vsakega posebej. Ne pozna besede 'zavreči' človeka, saj je ljubezen in usmiljenje.
Gospodova čreda je vedno na poti. Ne poseduje Gospoda, ne more se slepiti, da ga zapre v naše sheme in naše strategije. Pastirja najdemo tam, kjer je izgubljena ovca. Gospoda je treba torej iskati tam, kjer nas On želi srečati, ne kjer mi mislimo, da ga bomo našli. Znova sestaviti čredo je mogoče le tako, da sledimo poti, ki jo je začrtalo pastirjevo usmiljenje.
Kot je dejal papež, bi morali o priliki o izgubljeni ovci večkrat razmišljati, saj je v krščanski skupnosti vedno kdo, ki manjka, ki je odšel in za seboj pustil prazen prostor. Včasih nas to vodi v obup in prepričanje, da gre za neizogibno izgubo, bolezen, ki se je ne da pozdraviti. A tako po papeževih besedah tvegamo, da se zapremo v stajo, kjer ni vonja po ovcah, ampak smrdi po zatohlem, po zaprtosti. »Kristjani se ne smemo zapirati, saj bomo smrdeli po zatohlem. Moramo iti ven. Do tega zapiranja vase, v majhno skupnost, župnijo prihaja, ko nimamo misijonarskega zagona, ki nas vodi v srečevanje z drugimi. Z Jezusovega vidika ne obstajajo dokončno izgubljene ovce. To moramo dobro razumeti. Za Boga ni nihče dokončno izgubljen. Vse do zadnjega trenutka nas Bog išče. Z Jezusovega vidika nobena ovca ni dokončno izgubljena, ampak so vse ovce, ki jih je treba najti.«
Vse to nas po papeževih besedah vabi, da hodimo po poti bratstva. Nobena razdalja ni predaleč za pastirja in nobena čreda se ne more odpovedati bratu. Najti izgubljenega pomeni veselje tako za pastirja kot Boga, prav tako pa za celotno čredo, je še dejal papež, ki je poudaril, da je usmiljenje do grešnikov slog delovanja Boga. Temu usmiljenju je popolnoma zvest.
