Arboretum je čudovit v razcvetu tulipanov

Slovenija | 11.04.2016, 15:18 Nataša Ličen

Arboretum je v vsakem letnem času lep in navdihujoč. Trenutno cvetijo številne drevesne vrste in nizko grmovje ter seveda tulipani. Arboretum sodi med najpomembnejšo vrtno arhitekturno dediščino v Sloveniji, zato je bil leta 1999 z odlokom v Uradnem listu Republike Slovenije razglašen za kulturni spomenik državnega pomena. Park ima zaradi kulturnih, zgodovinskih, krajinskih in vrtno arhitekturnih lastnosti poseben pomen za našo državo.

Kaj Arboretum nudi letos?

Aleš Ocepek, direktor Arboretuma Voljči potok: »V Arboretumu smo vso jesen in zimo pridno delali ter postorili marsikaj. Vesel sem, da smo končno uspeli sanirati tudi večino škode po žledolomu. Uspeli smo pridobiti tudi nekaj sredstev, s katerimi smo posadili vrsto novih dreves, ki bodo malo za nami zrasla v mogočna drevesa, ki bodo dajala ogrodje parku. Na novo smo posadili 110 velikih in 1100 manjših dreves ter grmovnic. Obnovili smo pet kilometrov poti po parkovnem gozdu, ki je prepleten s potmi, ki popeljejo obiskovalce po najbolj skritih kotičkih, do katerih se še niso mogli sprehoditi. Obnovili smo tudi grajske ruševine in izdelali načrte za revitalizacijo, ki jo snujemo skupaj z Zavodom za spomeniško varstvo in ministrstvom za kulturo. Zelo smo povečali tudi rožni vrt, kar za sto odstotkov, s katerim se tudi pripravljamo na svetovno konferenco »vrtničarjev«, ki bo v Arboretumu naslednje leto. Namen imamo tudi prenoviti zelenjavne vrtove, z deli smo že začeli in bomo na nekoliko drugačen način prikazali uporabo zelenjave. Med ostalimi dogodki, ki privabljajo večinoma družine, le-te so naša ciljna skupina, pripravljamo deželo pravljičnih junakov, manjkali ne bodo niti dinozavri, ki bodo stali v zgornjem angleškem parku, kjer je po našem mnenju najlepši prostor zanje.«

Zaradi velike raznolikosti rastlinskega materiala, zbranega v parku, je pomemben v biotskem in genetskem pogledu. Za zgodovino Arboretuma so pomembni Valvasorjevi zapisi v Slavi Vojvodine Kranjske iz leta 1689, kjer Volčji Potok omenja kot tabor.

Matjaž Mastnak, o posledicah in sanaciji žledoloma v Arboretumu Volčji potok: »Včasih imajo dogodki tudi svojo dobro plat, čeprav jih sprva razumemo kot tragedijo. Začelo se je z napadom in škodo lubadarjev, zaradi katerih smo morali odstraniti nekaj smrek v rozariju, pokazalo se je nekaj prostora, ki smo ga zapolnili z novimi vrstami, in tako povečali število sort iz tristo na šesto vrst vrtnic. Krajinski koncept smo ohranili in računamo, da bo to med lepšimi deli Arboretuma v juniju. Program zaznamujemo po mesecih glede na posamezne rastline. Poleg vrtnic, ki smo jih vajeni, želimo pokazati, da ima tudi Vzhodna Evropa svojo vrtnično zgodovino, to je tudi regija, kateri Slovenija po vrtničnem zemljevidu tudi pripada.«