110 let Semenarne

Slovenija | 06.04.2016, 14:28 Nataša Ličen

Začetki delovanja danes vodilnega semenarskega podjetja v Sloveniji in regiji segajo v leto 1906, ko se je Maks sever odločil, da se osamosvoji in se posveti semenarstvu. Seme je na začetku uvažal iz različnih evropskih dežel. Pozneje pa ga je odkupoval od domači kmetov in drugih pridelovalcev, s katerimi je sklepal tudi letne pogodbe o odkupu. Kmalu je organiziral proizvodnjo na lastnih posestvih in začela se je uspešna zgodba Semenarne Ljubljana.

Po 110 letih Semenarna nadaljuje s tradicijo ohranjanja in vzdrževanja starih sort vrtnin in poljščin. Hkrati izboljšujejo sorte in razvijajo tudi nove. S Semenarno dobro in redno sodelujemo tudi na radiu Ognjišče. PRESENEČENJE! Ob visokem jubileju smo v etru presenetili tudi naši redni sogovornici v oddajah Semenarne, Barbaro Lončar Vrhovec in Andrejo Tomšič ter jima predali čestitke v imenu celotne radijske ekipe, ki se z njima vedno rada srečuje.

Ob prazničnem jubileju so pri Semenarni Ljubljana v ponedeljek, 4. aprila, v Narodni galeriji v ljubljani, pripravili slovesno praznovanje, na katerega so povabili tudi Radio Ognjišče. Ob tej priložnosti smo pred mikrofon povabili nekatere ključne akterje, da bo zgodba Semenarne še naprej uspešna in, da bo ostala Slovenska.    

Aleš Šabeder, direktor Semenarne Ljubljana: »Naša zgodba je dolga in lepa, iz ene same stojnice smo nastali. V Sloveniji smo največji in tudi edini za pridelavo semen. Kakovost zagotavljamo z dvojnim preverjanjem. Poznani smo posebej po semenskem materialu vrtnin in cvetlic, v zadnjem času pa se vračamo tudi s poljščinami. Semenarna je zelo pomembno podjetje, ohranili smo vse slovenske avtohtone sorte, sodelujemo tudi z vsemi pomembnimi inštitucijami. Naše prednosti so kakovost, tradicija in širina prodajnega programa.«

Iztok Verdnik: »Vse leto se bo odvijala naša letošnja praznična zgodba, tako da bo veliko priložnosti za praznovanje. Zavedanje o pomembnosti avtohtonih semenj med slovenskimi ljudmi raste. Poznamo razliko med paradižnikom, ki zraste na domačem vrtu in paradižnikom, ki ga kupimo na policah veletrgovin, ki v hladilniku ostane nespremenjen še po štirinajstih dneh. Vse več raziskav kaže, da so v domači zemlji pridelane poljščine nekaj povsem drugega od pridelkov, ki prepotujejo več tisoč kilometrov.«

Dr. Miro Cerar, predsednik vlade: »Zgodba Semenarne in njene tradicije dokazujeta, da smo trdoživi. Prepričan sem, da bomo v prihodnje ustvarjali veliko sami zase. Zato je samooskrba tudi v ospredju vlade, veliko pa je tu seveda odvisno tudi od kmetov in od vseh ostalih, ki pomagajo, da pridejo proizvodi na trg. Slovenija je del širšega trga, do določene meje se konkurenci ne moremo izogniti. Po drugi strani pa moramo spodbujati k zavesti pozitivnega vrednotenja domačih proizvodov, doma pridelane hrane in semenj. Pozivam državljanke in državljane, da se čim bolj zavedamo pomena domače hrane in s tem skupaj razvijamo samooskrbo.«

Sonja Anadolli, predsednica uprave Deželne banke: »Z vidika banke je pomembno, da ohranjamo vrednost Semenarne in naložbo plemenitimo. Ne bi radi, da bi se Semenarna prodala nekomu, ki njene vrednote ne bi upošteval. Že v vrtcu bi morali vzgajati in izobraževati za ljubezen do zemlje. Ob Groharjevi sliki Sejalca, ki je logotip podjetja, se mi zdi, da smo Slovenci morda v določenem obdobju izgubili dušo, ki jo ima v sebi omenjena slika. Toda spet smo jo začeli iskati in prepričana sem, da jo bomo slej ali prej tudi našli."

Peter Vrisk, predsednik Zadržne zveze Slovenije: »Imamo svetovne multinacionalke, največ ameriških, ki vnašajo na trg gensko spremenjene organizme in z njimi preplavljajo svet. Na drugi strani pa imamo nacionalen vrednote in regionalne značilnosti. Ekonomska globalizacija je šla precej daleč in treba jo bo nekje ustaviti, saj je vzrok tudi gospodarski in politični nestabilnosti. Zazreti se bomo morali vase in vzpostaviti določene meje. Dolgoročno postaja to problem, zato je vse bolj pomembna tudi lokalna samooskrba in domača proizvodnja hrane, saj velike korporacije dirigirajo tempo po vsem svetu. Semenarna je podjetje, ki ga moramo podpreti in kupovati njihova semena in ostale proizvode lokalnega pomena. Tudi meni vsakodnevni stik z zemljo in kmetijo vliva dodatno moč za premagovanje ostalih pritiskov in težav, s katerimi se soočam.«