Tedenski pregled domačih dogodkov

Slovenija | 30.04.2016, 18:50 Petra Stopar

V času prvomajskih praznikov, ko se v navadno toplih dneh odpravljamo na krajši spomladanski oddih, je Slovenijo presenetila polarna fronta, ki nam je prineslo pozebo, snegolom, s tem pa škodo v kmetijstvu. Vremenska ujma je tako pospremila dan upora proti okupatorju, burno je bilo tudi izredno zasedanje Državnega zbora, na katerem je z mesta ministrice za kulturo nepreklicno odstopila Julijana Bizjak Mlakar. V Cerkvi smo se medtem spomnili prve obletnice smrti Lojzeta Kozarja, odkar se je 8. decembra lani začel postopek za njegovo beatifikacijo, slovenski šport pa je doživel nov uspeh, ko se je hokejska reprezentanca na svetovnem prvenstvu z osvojenimi zmagami vrnila med elito svetovnega hokeja.

Vremenska ujma – sneg in pozeba

Ponekod v Sloveniji je v sredo in četrtek zapadlo več kot 10 centimetrov snega, v višje ležečih krajih pa tudi do 25. Največ so ga namerili na Gorenjskem in Koroškem. Sneg je presenetil tudi voznike, na Dars pa so znova letele kritike, da je ceste prepočasi čistil, a je ta očitke zavrnil. Strokovnjaki medtem pospešeno ocenjujejo škodo, ki je bila največja v kmetijstvu. Čeprav bodo natančni podatki škodi znane šele čez nekaj dni, je že jasno, da bodo nekateri kmetje ostali brez večine pridelka. Po ocenah Kmetijsko gozdarske zbornice Slovenije so razmere najbolj kritične v sadjarstvu in vinogradništvu. V sadjarstvu je škoda ponekod tudi 90-odstotna.

Predsednik zbornice Cvetko Zupančič pravi, da strokovnjaki specialisti stanje spremljajo, takoj ko se bo sneg stopil pa bodo lahko dali natančnejše ocene o višini škode. Od države pričakujejo, da bo zaradi te naravne nesreče vsaj za eno leto preložila razpravo o novem zakonu o katastrskem dohodku.

Zaradi ujme bodo veliko škodo utrpeli tudi čebelarji. Kot navajajo v Čebelarski zvezi, je akacija skoraj povsem uničena, prizadete so tudi ostale paše. Ker pa sta sneženje in pozeba prizadela tudi gozdove, je minister za kmetijstvo Dejan Židan za torek sklical skupno srečanje vseh predstavnikov zavoda za gozdove, KGZS, Zbornice kmetijskih in živilskih podjetij pri Gospodarski zbornici Slovenije ter uprave za zaščito in reševanje.

Politika - Odstop ministrice za kulturo

Še pred počitnicami so se morali poslanke in poslanci zbrati na izredni parlamentarni seji, na kateri se je ministrica za kulturo Julijana Bizjak Mlakar vendarle sama odločila za odstop, preden bi njeno razrešitev podprl Državni zbor. Spomnimo, da je razrešitev ministrice predlagal predsednik vlade Miro Cerar. Poleg zavračanja sanacije idrijskega rudnika živega srebra je bila med razlogi za ta predlog po njegovih besedah tudi ocena, da ministrica ne izkazuje zadostne osebne odgovornosti za skupno delo vlade. Bizjak Mlakarjeva je očitke zavrnila in dejala, da je verjetno edina ministrica, ki jo razrešuje zato, ker ni brezpogojno poslušna njegovim zahtevam, ki bi pomenile ravnanje v nasprotju z zakonskimi predpisi. Dodala je, da so na ministrstvu za kulturo pripravili vseh predvidenih devet zakonskih predlogov. Obenem je opozorila, da je bilo na dan 31. 12. 2015 neizvedenih 32 sklepov vlade. Omenila je tudi lobistična omrežja, ki vplivajo na delo vlade. Premier Miro Cerar, ki na seji ni prišel več do besede, je medijem nato pojasnil, da sam nima nič z lobiji.

Kulturni resor začasno vodi minister za Slovence v zamejstvu in po svetu Gorazd Žmavc. Na novinarsko vprašanje, ali bo vlada izboru novega ministra oziroma ministrice za kulturo dala večjo težo, glede na to, da je Cerar v svojem govoru poudaril pomen kulture zanjo, je premier odgovoril, da bo na mestu temeljit premislek, saj je treba izbrati kompetentno osebo. Cerar pričakuje najprej predloge s strani Desusa, v čigar klopi se Bizjak Mlakarjeva vrača kot poslanka. Med imeni za novega ministra pa v javnosti krožijo imena, kot so Tone Peršak, Bojan Bratina in Igor Teršar.

Predsednik republike Borut Pahor v mnenju, ki ga je poslal v državni zbor, ocenjuje, da mora Slovenija tudi zaradi poslabšanja mednarodnih varnostnih razmer in nalog v Natu sprejeti ukrepe za izboljšanje ravni pripravljenosti Slovenske vojske. Pahor poziva, da politika in stroka v najkrajšem možnem času dosežeta soglasje za posodobitev celotnega varnostnega sistema.

Nadaljujmo še s temami iz Državnega zbora. Kot kaže, posvetovalnega referenduma o nastanitvi migrantov v Sloveniji ne bo, saj so poslanke in poslanci to pobudo SDS na glasovanju zavrnili. Medtem je začel veljati nov, nekoliko zaostren azilni zakon. Uveljavitev je bila začasno ustavljena zaradi pobude za razpis referenduma, ki jo je sindikat delavcev migrantov pozneje umaknil. Poslanci NSi pa so v državni zbor vložili predlog novele zakona o davčnem potrjevanju računov, s katero želijo urediti položaj prostovoljnih gasilskih društev in društev, katerih prihodki preteklega poslovnega leta so manjši od 10 tisoč evrov, in jih razbremeniti pri uporabi davčnih blagajn.

Predstavniki delavcev migrantov, ki so nezadovoljni zaradi reševanja problematike obdavčevanja, so v Državni zbor vložili tri referendumske pobude za zakon o izvajanju carinske zakonodaje EU ter noveli zakonov o upravnih taksah in o varstvu kulturne dediščine., nato pa še tri. Tokratne poteze niso označili za državljansko nepokorščino, ampak menijo, da so zakoni sporni in škodljivi.

Finančni minister Dušan Mramor je prepričan, da bo Slovenija konec maja ob objavi novih priporočil za posamezne države izstopila iz postopka presežnega primanjkljaja. Javnofinančni primanjkljaj je lani znašal 2,9 odstotka BDP, kar je še vedno pod triodstotno mejo pakta stabilnosti in rasti.

Odvetnik babice dveh dečkov, ki jih je Center za socialno delo Velenje namestil v rejništvo, Velimir Cugmas je na mariborsko upravno sodišče vložil tožbi zoper državo. Prva je uperjena zoper pristojna CSD-ja v Velenju in Slovenj Gradcu, drugo pa je vložil proti ministrstvu za delo. Vsem očita nezakonito in tudi protiustavno ravnanje pri odvzemu otrok. Cugmas upa, da babici dečkov Mariji Otorepec pravice ne bo treba iskati vse do Evropskega sodišča. V zvezi z vzpostavljanjem stikov z otrokoma je Cugmas dejal, da so zavrnili poravnalni predlog velenjskega centra, kjer so starima staršema ponudili uro stikov tedensko. Stara starša namreč v začasni odredbi terjata vsakodnevni stik med 15. in 18. uro ter prevzem v petek ob 18. uri in vrnitev otrok v nedeljo ob 18. uri. V celotnem postopku je za Cugmasa ključna odločitev o odvzemu roditeljske pravice očetu, ki je zaradi utemeljenega suma umora matere v priporu, kar so prav tako predlagali celjskemu okrožnemu sodišču. Odvetnik tudi trdi, da za odvzem roditeljske pravice očetu ni potrebna pravnomočna obsodba za umor, pač pa utemeljen sum umora, saj je dokazni standard v nepravnih postopkih bistveno nižji kot v kazenskih zadevah.

27. april - praznik, ki deli

27. aprila je bil v Sloveniji državni praznik, dan upora proti okupatorju. Ena od težav, povezanih z vsebino tega dneva, ki jih vidi predsednik Nove slovenske zaveze Peter Sušnik, je, da ne vemo, česa točno se pravzaprav spominjamo: »Ko gledamo na 27. april nam ni jasno, zakaj samostojna država Slovenija ta praznik še vedno praznuje. Ogromno zadev smo že skozi nova zgodovinska dejstva razložili, ugotovili, resnico položili ljudem v srce. Na žalost pa državna ikonografija tega ne prepoznava.« Publicist Aleš Maver meni, da je 27. april kot državni praznik nesmiseln. Sloni sicer na dveh stebrih: »Prvi steber je seveda to, da obstaja med nosilci povojne oblasti, ki je zrasla prav iz stranpoti strahotne slovenske tragedije med drugo svetovno vojno in med še sedaj odločilnimi dejavniki oblasti, neka globoka povezanost. Druga stvar pa pa je, da je treba priznati, da se večina navadnih državljank in državljanov še vedno identificira z njihovo interpretacijo zgodovine in s politično mitologijo v kateri so povojni rodovi v veliki meri rasli.«

Prav zato, ker je prepričan, da omenjeni praznik ne povezuje, ampak deli ljudi, je eden od vodilnih mož osamosvojitvene vojne brigadir Tone Krkovič, predsedniku države Pahorju naslovil pismo v obliki civilne pobude, v katerem poziva k takojšnjim postopkom za ukinitev 27. aprila kot državnega praznika in simbolnega dneva uporništva slovenskega naroda. Predlaga, da bi bil simbolni dan upora tuji ideologiji in vojski 25. oktober 1991, ko je morala poražena agresorska JLA za vedno zapustiti slovenski prostor.

Jamarski klub Borovnica skupaj s strokovnjaki in prostovoljci izvaja izkop posmrtnih ostankov iz Krimske jame. V dveh tednih so izvlekli že 213 120-litrskih sodov, v katerih je bila zemlja, skale in les. Med to pa so bili pomešani fragmentirani skeletni ostanki 26 ljudi, iz manjšega brezna so izvlekli še en skelet.

Cerkev

V petek, 29. aprila, smo praznovali prvo obletnico smrti odranskega župnika Lojzeta Kozarja, odkar se ta imenuje Božji služabnik. Praznovanje v župnijski cerkvi Svete Trojice v Odrancih je bilo že v torek, sveto mašo pa je daroval škof Jožef Smej. V pridigi je spomnil, da je župnik Kozar šel skozi mnoge hude stiske, še posebej ob nesreči pri gradnji cerkve, ko je umrlo osem odranskih vernikov. »Zakaj nisem jaz umrl namesto njih,« je razodel svojo bolečino. A vendar je vztrajal, delal in trpel naprej. Ob koncu slovesnosti je škof Smej blagoslovil spominsko ploščo s kronogramom, ki ga je sestavil za to priložnost. Člana Kozarjevega odbora sta ploščo odnesla na grob Božjega služabnika, kjer bo dopolnjevala spominski napis.

V Zavodu Friderika Ireneja Barage v Novem mestu je bilo v nedeljo v znamenju 10. obletnice škofije škofijsko srečanje mladih. Pozdravil jih je tudi beograjski nadškof Stanislav Hočevar, ki je rojak novomeške škofije, in kot je povedal, je nanjo ponosen. Spomnil je, da je na tem območju dozorevalo največ svetniških kandidatov mučencev, česar se premalo zavedamo. Novomeški škof Andrej Glavan je ob 13. uri daroval sveto mašo. V homiliji je med drugim omenil misel, ki nas spremlja v tem letu: Bog je ljubezen in Bog je usmiljenje.

Kultura - "Naša pesem" in "Pogovori karmeličank"

Na zborovskem tekmovanju Naša pesem, na katerem je letos nastopilo 25 vrhunskih odraslih zborov in malih pevskih skupin, je zapelo skupno 800 pevk in pevcev. Ocenjevala jih je mednarodna žirija, absolutni zmagovalec pa je Komorni zbor Konservatorija za glasbo in balet Ljubljana, ki ga vodi zborovodja Ambrož Čopi. »Predstavil se je z izredno tehnično kvalitetno izvedbo, z zanimivo izbiro sporeda, svežim pristopom, zelo prepričljivim nastopom, morda tako čudovitega nastopa od te mlade zasedbe marsikdo ni pričakoval,« je v imenu organizatorjev JSKD povedala Mihela Jagodic. Mednarodna žirija, ki jo je vodil Damijan Močnik, je podelila še posebna priznanja in nagrade. Prve tri nagrade 24. Naše pesmi so osvojili: Komorni zbor Orfej iz Ljutomera, ČarniCe, Zbor sv. Nikolaja in Zbor ljubljanskega Konservatorija.

Ob 10. obletnici povišanja Slomškovega škofijskega sedeža v nadškofijo je bila minulo soboto na mariborskem gledališkem odru znamenita opera. V lanskem jubilejnem letu sv. Terezije Avilske je Slovensko narodno gledališče Maribor postavilo na veliki oder opero Pogovori karmeličank. Po gledališkem sižeju pisatelja Georgea Bernanosa je glasbo leta 1957 napisal skladatelj Francis Poulenc. Pisatelj Bernanos je zgodbo napisal po resničnih dogodkih obglavljanja karmeličank na Trgu prestola v času francoske revolucije. Mariborski nadškof metropolit Alojzij Cvikl je ob tem opozoril na pomen uprizoritve v velikonočnem času. Pretresljivo zgodbo o tragični usodi karmeličank si je ogledalo več sto ljudi.

Skladatelj Vito Žuraj je letošnji dobitnik prestižne skladateljske nagrade Claudia Abbada, ki jo podeljuje Orkestrska akademija Berlinskih filharmonikov.

Šport - Slovenski hokejisti znova med najboljšimi 16 reprezentancami

Teden, ki je za nami, je slovensko športno prizorišče popestril hokej. Slovenska reprezentanca je imela več kot uspešno svetovno prvenstvo divizije I na Poljskem, saj je v tekmi zadnjega kroga (skupina A) premagala Avstrijo z 2:1. Slovenci so na tekmovanju tako osvojili prvo mesto in se vrnili med elito, torej med 16 najboljših reprezentanc na svetu, ki se bodo že naslednje leto pomerile na svetovnem prvenstvu v Rusiji.

Uspešni so bili tudi judoisti na Evropskem prvenstvu v Kazanu. Tina Trstenjak je osvojila zlato, Rok Drakšič pa bron.

Na državnem prvenstvu v slalomu na divjih vodah v Tacnu pa je v kajakaški konkurenci Martin Albreht osvojil prvi naslov prvaka. Med kanuisti je zmagal Benjamin Savšek, med kajakašicami Eva Terčelj, med kanuistkami Nina Bizjak, med dvojci pa Luka Božič in Sašo Taljat.