Papež pisal venezuelskemu predsedniku
Cerkev po svetu Marta Jerebič
Venezuelska opozicija, ki ima večino v parlamentu, je včeraj volilni komisiji predala skoraj 2 milijona podpisov za izvedbo referenduma o odstavitvi predsednika Nicolasa Madura. Z njim so nezadovoljni zaradi hude gospodarske krize v državi. V zvezi s stanjem v državi je Maduri pisal tudi papež Frančišek, venezuelski škofje pa predsednika pozivajo, naj Cerkvi dovoli, da pomaga ljudem.
Koalicija Miza za demokratično enotnost je podpise zbrala prejšnji teden v le dveh dneh. Če volilna komisija ne bo ugotovila nepravilnosti, bo morala opozicija v drugi fazi zbrati tri milijone podpisov v treh dneh, da bi lahko razpisali referendum konec novembra.
Zadnji poskus referenduma za odstavitev predsednika je bil v Venezueli leta 2004, ko so zahtevali odstop Madurovega predhodnika Huga Chaveza, a ni uspel. A tokrat so razmere drugačne, saj je skoraj 70 odstotkov Venezuelcev naveličanih pomanjkanja in visoke inflacije. Težko je dobiti osnovne dobrine in hrano. Razcvetel se je črni trg. Glavni razlog za izredne razmere je pomanjkanje vode v vodnem rezervoarju El Guri na jugu države, ki pokriva več kot 60 odstotkov potreb po energiji v Venezueli.
V zvezi s takšnim stanjem v državi je Maduri pisal tudi papež Frančišek. Vatikanski tiskovni predstavnik p. Federico Lombardi je novico potrdil, ni pa razkril vsebine pisma. Dejal je le, da papež z veliko pozornostjo spremlja razmere v Venezueli, in citiral njegove besede, ki jih je v zvezi s to državo izrekel v velikonočni poslanici, v kateri je pozval k prizadevanju za skupno dobro, dialogu, spoštovanju in sodelovanju.
Venezuelski škofje pa so v izjavi 27. aprila predsednika pozvali, naj Cerkvi omogoči, da ljudi preskrbi z nujno potrebnimi dobrinami, kot so hrana in zdravila. Opozorili so, da država še nikoli ni trpela takega pomanjkanja osnovnih dobrin, varčevanja z elektriko in vodo, še nikoli ni bilo toliko kriminala in korupcije. Maduro tako pozivajo, naj pooblasti zasebne ustanove, kot je na primer Karitas, da bodo prek mednarodnih človekoljubnih organizacij lahko pripeljale hrano, zdravila in druge osnovne dobrine v državo in poskrbele za njihovo razdelitev.
Politične napetosti in pomanjkanje so sprožili skrbi, da bi lahko v z nafto bogati Venezueli prišlo do nemirov.
