Kaj ima Dantejev Pekel z našimi divjimi lepotami?
Polno prgišče lepote Blaž Lesnik
Ali veste, kje naj bi znameniti pesnik Dante Alighieri našel navdih za Pekel v svoji veliki pesnitvi Božanska komedija? Pripovedujejo, da je v začetku 14. stoletja patriarh Pagano della Torre v Tolminu gostil pesnika Alighierija. Ta naj bi takrat obiskal tudi Zadlaško jamo, ki ga je s svojo divjo okolico nagovorila in pero je steklo.
Danes tej jami, katere jamski splet je dolg več kot kilometer in globok 41 metrov, ima pa tudi tri dvorane, pravijo Dantejeva jama.
Tu pa je tudi najnižja in najjužnejša vstopna točka v Triglavski narodni park, ki ponuja še eno veliko naravno znamenitost: Tolminska korita. Gre za deber, dolgo približno 1000 metrov, ki preide v korita v spodnjem delu v dolžini 200 metrov. Korita Tolminke in Zadlaščice ležijo na nadmorski višini 180 metrov in so nastala z globinsko erozijo. Gre za edini primer sotočja v koritih pri nas. Na koncu vklesane poti po koritih Tolminke pridemo do najožjega in najglobljega dela, kjer je v jami izvir termalne vode. Temperatura vode je okrog 21 °C. Ob pronicanju površinske vode skozi apnenec v globino se zaradi geotermične energije voda segreje in se po razpokah ali prelomih dvigne nazaj na površino. Pot se v nadaljevanju povzpne do Hudičevega mostu, ki je zgrajen 60 m nad Tolminko na cesti v Čadrg.
Poglejmo še v drugi krak korit, kjer je ob strugi Zadlaščice v ozkem delu imenovanem Skakalce zagozdena trikotna skala, ki je po značilni obliki dobila ime Medvedova glava.
