Nataša LičenNataša Ličen
Jaka KorenjakJaka Korenjak
Rok MihevcRok Mihevc

Križev pot v Šmarju pri Jelšah

Polno prgišče lepote | 25.03.2016, 07:30 Blaž Lesnik

Po Sloveniji je raztresenih na tisoče kapelic in cerkva. Do mnogih od njih, posebej na vzpetinah, vodijo poti, ob katerih stojijo križi, ki nas vabijo k premišljevanju Jezusovega trpljenja. Križev pot pod podružnično cerkvijo sv. Roka v Šmarju pri Jelšah je nekaj posebnega tudi zgolj po estetski in zgodovinski vrednosti, saj velja za enega naših vrhunskih baročnih umetnostnih spomenikov.

14 kapel križevega pota, opremljenih z bogatim baročnim okrasjem, je razporejenih ob cikcakasti poti proti romarski cerkvi sv. Roka. Znameniti šmarski župnik dr. Matej Vrečar, ki je bil znan tudi kot matematik, astronom in urar, je kapele križevega pota začel graditi leta 1743, približno sto let po tem, ko so s številnimi darovi v zahvalo za prenehanje kuge zgradili cerkev na vrhu hriba. Gradnja Šmarske kalvarije je trajala deset let.

Vse kapele so bile poslikane s freskami in opremljene s kipi v naravni velikosti, ki s prizori iz pasijona in štukiranim ozadjem romarja nagovarjajo zelo dramatično in naturalistično. K temu pripomore tudi razporeditev kapel, saj je pot speljana tako, da romar vedno vidi le svoj naslednji cilj, vse ostalo pa deluje kot kulisa v gledališču.

Od Šmarja proti cerkvi sv. Roka si sledijo naslednje kapele: Sv. Rok, Škapulirska Mati božja, Jezus v ječi, Žalostna Mati božja, Jezusovo slovo od Marije, Jezus v vrtu Getsemani, Žalovanje sv. Petra, Jezusa bičajo, Bičani Jezus, Jezusa kronajo, Žalujoči Jezus, Jezus nese težki križ, Kalvarija in Svete stopnice z Božjim grobom.

Na vrhu griča se ob cerkvi svetega Roka ob lepem vremenu vidi več kot 50 cerkva.

Polno prgišče lepote
Romanje v Habsterdick 2024 (photo: osebni arhiv Jožeta Kamina) Romanje v Habsterdick 2024 (photo: osebni arhiv Jožeta Kamina)

Marija Pomagaj je s svojimi rojaki po vsem svetu

Rojaki na vzhodu Francije 1. maja že desetletja romajo k Mariji Pomagaj v Habsterdick. Letos je sveto mašo daroval ljubljanski nadškof metropolit Stanislav Zore, ki ima tudi rudarsko preteklost. V ...