FOTO: Slovesno začeli 11. radijski misijon

Radijski misijon | 13.03.2016, 11:25

Z molitveno uro pred relikvijami sv. patra Pija in slovesno sveto mašo, ki jo je v župnijski cerkvi v Vipavskem križu daroval br. Vlado Kolenko, začenjamo letošnji 11. radijski misijon z naslovom: "Jezus, obličje Božjega usmiljenja." Glavne nagovore je pripravil papeški pridigar kapucin p. Raniero Cantalamessa, prvemu boste lahko prisluhnili že popoldne ob 17.00.

Br. Vlado Kolenko, provincialni minister kapucinov, se je v mašnem nagovoru ustavil ob evangeliju današnje nedelje, ki nam postavlja ogledalo našega odnosa do bližnjih in samih sebe. Posebej je opozoril na Jezusovo držo, ko se je znašel v izjemno neprijetni situaciji. Vzel si je čas in dal čas tudi množici in farizejem, ki so ga poskušali stisniti ob zid.

Tudi nas Jezus sprašuje, „kaj vendar gledaš iver v očesu svojega brata, v svojemu pa ga ne opaziš“? „Ne sodite, da ne boste sojeni, ne obsojajte in ne boste obsojeni. S kakršno mero merite, s tako se vam bo odmerilo,“ je dodal br. Vlado Kolenko.

Nato je opozoril na velik pomen neposredne bližine relikvije sv. patra Pija. Ta je svoje romanje po Sloveniji v času misijona začela prav v župnijski cerkvi v Vipavskem križu. „Tudi sv. Pij je spokornike, kadar so se mu zdeli slabo razpoloženi, poslal ven iz spovednice. Hotel jih je namreč spodbuditi k spreobrnjenju in kesanju, saj če ne gre na lep način, moramo to storiti zgrda,“ je na besede p. Pija spomnil br. Vlado. Kot je nadaljeval, se nekateri ljudje ne zbudijo, „če jih ne vržeš iz postelje“.

Tako, kot je Jezus ravnal z grešnico, tako naj ravnamo tudi mi, je povabil provincialni minister kapucinov, ki bodo pod duhovnim vodstvom papeškega pridigarja, kapucina br. Raniera Cantalamesse vodili razmišljanja ob letošnjem radijskem misijonu. „Ne ravnajmo samo s svojim razumom, ampak tako, da se v drugega vživimo. Besede, kaj bi na našem mestu storil Jezus, naj nas spremljajo vsak trenutek dneva in spremenili se bomo zagotovo.“

Br. Vlado Kolenko je ob koncu nagovora vsem zaželel, da bi imeli podobne ideale kot p. Pij, to pa je, prositi Jezusa, naj nas naredi svete, ter da bi se tudi mi za to trudili v svojem življenju.

Pridigo v nadaljevanju objavljamo celoti, vabljeni pa, da ji prisluhnete v posnetku.

Ustavimo se najprej pri sebi in pomislimo, kdaj in kako smo nekoga obsodili… Verjetno nismo dosti razmišljali o tem… Pa je bližnjega najbrž bolelo in nismo bili poklicani, da sodimo. … Ljudje mislimo, da vse vemo, da lahko vse presojamo, še več, da lahko obsojamo. Pa nismo poklicani za to. Poklicani smo predvsem, da spreminjamo samega sebe – svoje srce. 

Dogodek, ki smo ga slišali v evangeliju, se je zgodil zadnji teden Jezusovega zemeljskega življenja. Farizeji in pismouki so Jezusu nastavili novo past, s čimer so nanj prežali, da bi ga ujeli v njegovem ravnanju in obsodili. Privedli so mu prešuštnico in čakali na njegovo izjavo. To je bil dvorezni meč. Če bi jo Jezus po Mojzesovi postavi obsodil in predlagal kamenjanje, bi v javnem mnenju izgubil glas o svoji dobroti, milini in usmiljenju, zaradi česar ga je ljudstvo imelo rado. Če jo ne bi obsodil, bi prišel v nasprotje z Mojzesovo postavo, ki je za tak primer zahtevala smrtno kazen s kamenjanjem.

Kot navadno Jezus ni takoj reagiral na postavljeno vprašanje. Zdelo se je, da ga primer ne zanima. Obnašal se je tako, kakor bi jih hotel vprašati: "Kdo vas je postavil za sodnike?" Ko ga še niso razumeli, je začel pisati po prahu na tleh. Nato jim je rekel: "Kdor izmed vas je brez greha, naj prvi vrže kamen vanjo." Tožniki so začeli odhajati, ker jih je bilo sram zaradi svoje "pravičnosti" in "brezgrešnosti". Jezus ni obsojal grešnice, ampak greh! Nato jo je vprašal: "Te ni nobeden obsodil?" Sledile so mile in odpuščajoče besede: "Tudi jaz te ne obsojam. Pojdi in odslej ne greši več!" (Jn 8, 11).

Žena se je po tem dogodku prav gotovo vedno spominjala Jezusove dobrote in odpuščanja. Njeno srce je bilo polno hvaležnosti, da je odšla domov pomiloščena in ne obsojena. Jezusove besede so jo spravile na pravo pot poboljšanja in spreobrnjenja.

Vprašajmo se, če morda mi nismo podobni farizejem in pismoukom, ki radi govorijo o grehih drugih, a svojih grehov ne priznajo, jih prikrivajo in opravičujejo. Kako skrbno opazujejo življenje in obnašanje drugih ljudi ter neusmiljeno in ostro obsojajo. Zdi se, kakor da smo tudi mi postavljeni za policaje, tožnike in rablje drugim, svojim bližnjim?! Čeprav bi morali skrbeti zase! Brez dvoma ni lahko prenašati vesti, ki je obremenjena z grehom. Ta nas neprestano obtožuje in razgalja našo notranjost. Zato se radi družimo z "grešniki" in se tolažimo, da tudi oni niso boljši. Pomislimo, koliko krat in kaj govorimo o bližnjem? Bližnjega opravljamo, njegove napake obešamo na veliki zvon. Kolikokrat morda celo obrekujemo, si izmišljamo napake o bližnjem, ki jih nima in mu jemljemo dobro ime, do katerega ima vsak človek pravico. Nihče nas ni pooblastil za sodnike bližnjemu! Kajti človeka ne ubije samo orožje, ampak tudi jezik, ki je včasih ostrejši od sablje ali meča.

Jezus nam glede tega pravi: "Kaj vendar gledaš iver v očesu svojega brata, bruna v svojem očesu pa ne opaziš? Ali kako moreš reči svojemu bratu: "Pusti, da vzamem iver iz tvojega očesa, če imaš sam bruno v svojem očesu?! (Mt 7, 3-5). Bližnjega navadno nepremišljeno sodi tisti, ki je slep za svoje slabe navade, grehe in pomanjkljivosti. Človek, ki se zaveda svoje grešnosti v smislu Davidovega psalma: "Moj greh mi je vedno pred očmi!", bo za bližnjega vedno našel opravičilo, razumevanje in oproščenje, nikoli pa ne obsodbe! "Ne sodite, da ne boste sojeni. Ne obsojajte in ne boste obsojeni. Odpuščajte in vam bo odpuščeno." (Lk 6, 37). " S kakršno mero merite, s tako se vam bo odmerilo." (Mt 7, 1-2).

Dragi bratje in sestre. Med nami je relikvija sv. Patra Pija. Človeka, ki je v svojem življenju dosledno posnemal Jezusa Kristusa. Tako kot Jezus, je tudi on ozdravljal, ko je delil zakrament odpuščanj. In to neutrudno in vsak dan. Ko so ga nekoč vprašali, kako to, da si nikoli ne privošči počitka jim je dejal: "Kdo pravi, da si ne privoščim počitka" Ali ne grem vsak dan v cerkev pred Najsvetejši zakrament? Ali se vam to ne zdi počitek?"

Kaj pa nam? Gremo tudi ti k takšnemu počitku, v cerkev, h Gospodu? Ali iščemo tisti počitek, ko to v resnici ni, in smo po njem še bolj utrujeni iz zbegani?

Sv. Pij je včasih ravnal tudi malo drugače, kot smo slišali danes Jezusa. Kadar je videl, da spokorniki niso prav razpoloženi jih je kar brez pomišljanja napodil iz spovednice. To pa ni bilo njegovo znamenje nevljudnosti in grobosti. "Tako delam", je nedolžno rekel nekemu bratu, "ker moje očetovsko srce hoče spodbuditi duše h kesanju in ne trpi, da bi ostale v grehu. Kakor je Jezus ravnal s farizeji in pismouki in tolikimi drugimi svojega časa, tako delam jaz z grešniki! Potrebno jih je spodbuditi k spreobrnjenju in kesanju, in če ne gre na lep način, je treba to storiti zgrda."

Dejal je: "So ljudje, ki se zbudijo že ob najmanjšem šumu; drugi imajo trdnejši spanec in jih zbudi šele dovolj glasen ropot; končno pa so tudi taki, ki se ne zbudijo, če jih ne vržeš iz postelje.

Pravijo da je znal grajati kakšnega svojega duhovnega sina zaradi drobne napake in objeti velikega grešnika. Toda s tem je dosegel, da se je grešnik spreobrnil, dobri pa se je trudil, da bi postal popoln". To je takšno ravnanje, kot smo slišali o Jezusu, ko je ostal sam z grešnico.

K temu sva poklicana tudi ti in jaz: vsak dan stopati k drugim in biti z drugimi na način, kot bi to storil Jezus. Ne samo s svojim razumom ampak tako, da se v drugega vživimo, da začutimo kdo je in kaj nosi v svojem srcu. Besede: Kaj bi na mojem mestu storil Jezus - naj nas spremljajo vsak trenutek v dnevu. In spremenili se bomo. Zagotovo.

Želim vsem, da bi imeli podobne ideale, kot jih je imel p. Pij. Dejal je: "Najboljša stvar je truditi se za največjo popolnost v krščanskem življenju"; "prositi Jezusa, naj nas naredi svete, ni ne ošabnost ne drznost, ker je to isto, kakor če ga želimo ljubiti z veliko ljubeznijo". "Goreče si želim, da bi te videl, kako se dvigaš prek vseh stopenj krščanske popolnosti, brez postankov in brez ovinkov." Ali lahko p. Pij to vidi pri meni in pri tebi? Trudimo se za to. Amen.

Popoldne ob 17.00 vas vabimo da prisluhnete 1. misijonskemu nagovoru kapucina p. Raniera Cantalamesse.