Vipava
Slovenske Benetke
Polno prgišče lepote Blaž Lesnik
Izraz Slovenske Benetke se povezuje z dvema slovenskima krajema. Najpogosteje s Kostanjevico na Krki, predvsem zaradi dejstva, da je zgrajena na umetnem otoku sredi Krke. Drugi kraj pa je kmetijsko središče Vipavske doline. Vipava leži ob številnih izvirih reke reke Vipave, ki ima kot edina reka v Evropi deltast izvir.
Zaradi številnosti izvirov so prebivalci zgradili 25 mostov. Najimenitnejši in najstarejši je most za Lanthierjevo graščino. Domačini in prebivalci okoliških vasi Vipavi še danes radi rečejo kar trg. Pod tem imenom je kraj zapisan v dokumentu iz leta 1367, ko so tržani dobili pravico do svojega sejma.
Prvi prebivalci Vipave so bili Kelti. Od tod tudi njeno ime: beseda Vipava namreč izhaja iz dveh keltskih besed: »wip« (dolina, pokrajina) in »ach« (skala, kamen). V prostem prevodu iz keltščine torej dolina pod skalami. O zgodovinski pomembnosti Vipave priča predvsem vrsta gradov. Tu so živele premožne plemiške družine: Herbersteini, Thurni, Edlingi, Baumkirchnerji in kot zadnja plemiška rodbina Lanthierji. O njihovem bivanju pričajo razvaline Starega gradu nad Vipavo, na strmem pobočju Nanosa, Grad Tabor in Lanthierjev dvorec v središču Vipave, ki je dobil baročno podobo v 18. stoletju. Na razglednem gričku severozahodno od Vipave so si Lanthierji v 17. stoletju zgradili lovski dvorec Zemono, ki je danes ena redkih povsem ohranjenih renesančnih stavb v Sloveniji.
Ozke vipavske ulice nas vodijo še do mnogih zanimivosti, med katerimi sta tudi egipčanska sarkofaga stara več kot 4.500 let. Dva izmed šestih sarkofagov v Evropi ležita na vipavskem pokopališču od leta 1845, ko ju je dal iz Egipta pripeljati domačin, diplomat in egiptolog Anton Lavrin.
Vir: wikipedia, dedi.si
