Slovenija leži v zavetrju

Polno prgišče lepote | 12.03.2016, 22:58 Blaž Lesnik

»Na Primorskem bo pihala burja.« Ta stavek smo slišali pri vremenskih poročilih že neštetokrat. Burja je sunkovit hladen veter, ki piha večinoma pozimi z visokih dinarskih planot na nižje leže pokrajine: Primorje, Kras in Vipavsko dolino.

V primerjavo z zahodno Evropo Slovenija ni zelo vetrovna. Na vetrne razmere pri nas vplivajo predvsem geografska lega v zmernih širinah, razgibanost površja in Alpe. Prav slednje so pregrada za prevladujoče evropske vetrove in lahko bi rekli, da živimo v zavetrju. To potrjuje tudi primerjava s povprečno hitrostjo vetra, ki je pri nas v splošnem manjša kot v ravninskem delu zahodne in srednje Evrope. Seveda pa imamo tudi pri nas poleg lokalnih močnejše vetrove, ki pihajo na omejenih območjih: burja, fen in jugo. Ne smemo pozabiti tudi močnih vetrov, ki pihajo ob nevihtah. V Sloveniji imamo tri območja z močnimi vetrovi. Prvo z burjo smo že omenili, severni fen piha v vznožju Karavank, v Logarski dolini in dolini Save Dolinke. Tretje območje je lahko kjerkoli v Sloveniji ob nevihtah. Tak veter je razmeroma kratkotrajen.

Absolutni rekord v hitrosti vetra so 10. januarja 2015 izmerili med 3. in 4. uro ponoči na Kredarici, ko je bil izmerjen sunek severozahodnika s hitrostjo 61,4 m / s ali 221 km / h. Podobno močan veter so sicer na Kredarici leta 1984 in celo na Nanosu leta 1969, ko je podrlo TV stolp, že namerili, a je primerljivost s sedanjimi meritvami vprašljiva.