Triglavska roža
Naš edini alpski vrt praznuje 90 let
Polno prgišče lepote Blaž Lesnik
Trentarska Julijana je naš najstarejši in tudi edini alpski botanični vrt. Leta 1926 je njen ustanovitelj, botanik in gornik iz Trsta Albert Bois de Chesne kupil zemljišče na pobočju Kukle, severno od cerkvice sv. Marije in 30 metrov nad reko Sočo.
»Tako je, kot da bi se vsa presunljiva lepota Trente zbrala prav tukaj, da bi gorskemu vrtiču nudila primeren okvir. Naj dobre zvezde vselej bedijo na njim,« je v svoji knjigi Delo, glasba, gore zapisal znameniti dr. Julius Kugy, ki je pomagal pri ureditvi vrta. Bois de Chesne je želel, da bi bil sprehod po vrtu botanično popotovanje iz doline na kak julijski vršac. Vegetacijski pasovi naj bi si sledili tako kot v naravi. Rastline je v nahrbtnikih in koših prinašal z vrhov Vzhodnih in Zahodnih Julijskih Alp, pa tudi iz Furlanskega hribovja, Karavank, Kamniških Alp ter drugod in jih presajal v vrt.
A zamisel o naravni razporeditvi rastlin se v praksi ni obnesla. Po dolini Soče namreč prihaja močan vpliv Sredozemskega morja in podnebje je veliko milejše kot na drugi strani Vršiča, v Kranjski Gori. Tudi sama lega Juliane, njen položaj na južnem pobočju Kukle na približno 800 metrih n.v., daje veliko boljše možnosti kraškim rastlinam kot pa visokogorskim.
Veliko truda in ljubezni je bilo potrebno za to, da se vrt lahko danes pohvali s približno 600 vrstami, med njimi so tudi endemiti in rastline, ki rastejo samo v Sloveniji. Maja zacveti orhideja z največjim cvetom v Evropi lepi čeveljc, junija sledijo šopasti repušnik, lilije in klinčki. Avgust je mesec skrivnostne scabiose trente - blede obloglavke, ob koncu sezone pa v vrtu zacveti obročnica.
Julijana, ki imena ni dobila po Julijskih Alpah pač pa po ženi ustanovitelja Alberta, letos praznuje 90 letnico in je za obiskovalce odprta od prvega maja do konca septembra. Zaradi vse bolj očitnih posledic sprememb podnebja, v zadnjem času rastline cvetijo bolj zgodaj.
Vir: http://www.pms-lj.si/si/, dedi.si
