Zoisova zvončica
Rožica, ki je ne najdete nikjer drugje
Polno prgišče lepote | Blaž Lesnik
Zoisova zvončica je roža, ki raste samo pri nas. Planinci ste nanjo gotovo že naleteli, saj raste tako na območju Julijskih, Kamniško-Savinjskih Alp, v Karavankah kot tudi na manjšem rastišču v Trnovskem gozdu. Najpogosteje raste v skalnih razpokah, navadno je skupaj le nekaj cvetov, tu in tam pa naletimo na prave vijoličaste preproge zvončic, ki se prelivajo preko skal.
Njeni cvetovi so sestavljeni iz petih zraslih venčnih listov, petih čašnih listov, petih prašnikov in podrasle plodnice. Ustje cvetov je pri Zoisovi zvončici tako ozko, da skozenj žuželke ne morejo priti. Za opraševanje morajo žužki tako napraviti luknjo v cvetnem košku. To je razlog, da so cvetovi odraslih rastlin skoraj vedno načeti.
Ime je rastlina dobila po Karlu Zoisu, botaniku, ki je v senci svojega starejšega in veliko bolj znanega brata Žige Zoisa živel in deloval na gradu Brdo pri Kranju in na Javorniku pri Jesenicah.
V letih med 1785 in 1790 je na Brdu sadil alpske rastline ter domača in tuja drevesa. Ta nasad je bil prvi botanični vrt na ozemlju Slovenije. Zois je sodeloval s celovškim botanikom Wulfnom. Pošiljal mu je posušene in tudi žive rastline. Ko je prejel eni od najlepših zvončic, je omenjeni botanik leta 1788 v izvirnem opisu zapisal: "Prvo poznanje zelo redke rastline dolgujem slavnemu gospodu Karlu pl. Zoisu, ki se posveča ves botaniki, ki ji žrtvuje vso pozornost, trud in čas pa gotovo ne malo denarja." Rožico mu je Zois poslal iz Bohinjskih Alp in z vrha Storžiča.
Zoisova zvončica je vpisana v slovenski Rdeči seznam; ne zaradi ogroženosti, pač pa zato, ker spada med zelo stare, terciarne rastline in med endemite naših Alp.
Vir: http://www.zaplana.net, wikipedia.org in www.posta.si
